Jedro

Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo preveri, ali so merila za upravičenostdo izplačila izpolnjena. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih.

Tožeča stranka je kršila tudi tretji odstavek 28. člena ZJN-2, saj sodelujočih ponudnikov ni obvestila o zadnjem krogu pogajanj. Zaradi enake obravnave vseh ponudnikov je treba le-te o pravilih, po katerih bodo potekala pogajanja, izrecno in natančno obvestiti in vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, če ni število krogov vnaprej napovedano v razpisni dokumentaciji. Temu pogoju tožeča stranka z zapisom v zapisniku o pogajanjih, naj ponudnik predloži končno ponudbo, ni zadostila. Navedena kršitev 28. člena ZJN-2 pa pomeni po prepričanju sodišča takšno kršitev določb ZJN-2, ki terja zavrnitev zahtevka za plačilo v celoti, saj ločitev upravičenih in neupravičenih delov zahtevka glede na obrazloženo ni mogoča.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrnila zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33123-19/2013/3 z dne 23. 8. 2013, ki je bil vložen dne 30. 6. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je Agencija z odločbo o pravici do sredstev št. 33123-19/2013/3 z dne 23. 8. 2013 tožeči stranki odobrila vlogo za odobritev nepovratnih sredstev v višini do 247.198,26 EUR za sofinanciranje iz ukrepa 322 - obnova in razvoj vasi, ki so bila razpisana z javnim razpisom, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 1/13. Dne 30. 6. 2015 je tožeča stranka vložila zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 194.221,46 EUR, Agencija pa je zahtevek zavrnila na podlagi 56. člena Zakon o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1).

2. V okviru administrativne obravnave zahtevka za izplačilo sredstev je tožena stranka ugotovila, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da je del investicije, s katero se je tožeča stranka prijavila na predmetni javni razpis, to je Investicijsko vzdrževanje LC 347131 Kažir-šola-Anton, tudi avtobusna postaja. Iz odgovorov, objavljenih na portalu javnih naročil, izhaja, da je postavka dobava in montaža opreme za izvedbo avtobusnega postajališča nična, ter da zanjo ni treba dati ponudbe. Prav tako je iz popisa del, ki ga je stranka dostavila na osnovi poziva, razvidno, da je postavka dobava in montaža opreme za izvedbo avtobusnega postajališča količinsko neopredeljena (enota KOS 0). Agencija ugotavlja, da je razpisna dokumentacija spremenjena v delu, ki se nanaša na popis del v zvezi z izvedbo avtobusne postaje, iz česar izhaja, da trditve tožeče stranke v njenem dopisu, da se popisi del v razpisni dokumentaciji niso spremenili, olajšali naj bi se le razpisni pogoji v skladu s priporočili Vlade RS, ne držijo. V primeru sprememb mora upravičenec vložiti obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, o katerem odloči Agencija z odločbo. Ker tožeča stranka o spremembi Agencije ni obvestila, je kršila enega od osnovnih postulatov izvedbe javnih naročil subvencioniranih naložb in sicer, da so popisi ob objavi javnega naročila vsebinsko in količinsko enaki tistim iz odobrene vloge, razen če so s strani Agencije spremembe odobrene. Ker v tem primeru niso bile, gre za kršitev točke IV.2(5 in 8) javnega razpisa.

3. Nadaljnja ugotovljena kršitev se navezuje na spoštovanje 81. člena Zakona o javnih naročilih (v nadaljevanju ZJN-2). Tožeča stranka je po lastnih navedbah v korist ponudnikom podaljšala možnost zastavljanja vprašanj. Občina je tako že ob oddaji obvestila o javnem naročilu postavila rok za sprejem vprašanj ponudnikom 15. 9. 2014 ter rok za sprejem ponudb 18. 9. 2014, iz česa sledi, da šestdnevnega roka, določenega v 81. členu ZJN-2, za spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije ni spoštovala.

4. Naslednja kršitev se nanaša na sprejem ponudbe najugodnejšega kandidata in nadaljevanje postopka s pogajanji. Celotni postopek javnega naročila se je izvajal kot odprti postopek. Tožeča stranka je pojasnila, da se je glede na vsesplošno gospodarsko stanje v Republiki Sloveniji, ki se je pri občinah odražalo v zmanjšanju finančnih sredstev s strani države, odločila izvesti pogajanja. Iz navedenega razloga naj bi bili primorani za zagotavljanje sredstev krčiti ostale proračunske postavke ter pri vseh projektih in investicijah ravnati kot skrben in dober gospodar. Občina je tako zavzela stališče, da nobena ponudba ni sprejemljiva, zato se je odločila izvesti dodatna pogajanja.

5. Agencija ugotavlja, da iz sklepa o začetku postopka izhaja ocena vrednosti javnega naročila v višini 408.157,89 EUR ter da so sredstva zajeta v proračunu X. Višina zagotovljenih sredstev je razvidna iz sklepa o potrditvi investicijskega dokumenta št. 4110-0037/2012-14 z dne 25. 1. 2013, na podlagi katerega se je spremenil javni projekt investicijsko vzdrževanje z novo vrednostjo 498.303,28 EUR. Ker nova investicijska dokumentacija za predmetno naložbo v nadaljevanju ni bila izdelana, je bila navedena vrednost NRP-ja in zagotovljenih sredstev občine za predmetno naložbo ob objavi sklepa o začetku postopka 498.303,28 EUR z DDV (408.445,31 EUR brez DDV).

6. Iz zapisnika o odpiranju ponudb izhaja, da je občina prejela sedem ponudb. Kot merilo je bila določena najnižja cena, v poročilu komisije pa je ugotovljeno, da je ponudba ponudnika A. d.o.o. v višini 397.115,68 EUR z DDV (325.504,66 EUR brez DDV) najnižja, a da ni zagotovljenih predvidenih sredstev v proračunu, zato je komisija predlagala, da se sprejme sklep o pogajanjih. Na pogajanja je bilo povabljenih vseh sedem ponudnikom, udeležili pa so se jih tri. Iz zapisnikov o pogajanjih izhaja, da so bili ponudniki seznanjeni, da se elementi razpisne dokumentacije ne spremenijo. Iz obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je bilo na podlagi postopka o pogajanjih javno naročilo oddano ponudniku B. d.o.o., ki je ponudil najnižjo ceno 396.000,00 EUR z DDV, kar je 1.115,68 EUR ali 2,81 % manj od v odprtem postopku najnižjega ponudnika A. d.o.o. v višini 397.115,68 EUR. Agencija zaključuje, da tožeča stranka ni predložila nobenih dokazov, ki bi potrjevali, da je bila dne 23. 9. 2014, ko je župan sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, ponudba podjetja A. d.o.o. v višini 397.115,68 EUR zanjo nesprejemljiva iz razloga pomanjkanja sredstev, glede na to, da je bila po izvedenih pogajanjih dne 29. 9. 2014 ponudba podjetja B. d.o.o. v višini 396.000,00 EUR sprejeta kot ustrezna. Iz tega razloga Agencija zaključuje, da za nadaljevanje postopka s pogajanji niso obstajali relevantni finančni vzroki, hkrati pa niso bila pravilno uporabljena zakonska določila iz ZJN-2, ki bi omogočala izvedbo tovrstnega postopka.

7. Agencija dodaja, da je tožeča stranka izvedla postopek s pogajanji po predhodni objavi, ker naj v predhodnem izvedenem odprtem postopku naj ne bi prejeli nobene sprejemljive ponudbe. ZJN-2 določa, da je nesprejemljiva tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Ocenjena vrednost javnega naročila je bila 408.157,89 EUR brez DDV, za katero so bila zagotovljena proračunska sredstva. Ponudnik A. d.o.o. je predložil ponudbo v višini 397.115,68 EUR z DDV oziroma 325.504,66 EUR brez DDV, zato Agencija ugotavlja, da te ponudbe ni mogoče šteti kot nesprejemljive, in torej občina ni izvedla javnega naročila v skladu z določbami ZJN-2. 8. Po določbi 28. člena ZJN-2 mora naročnik ponudnike seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Med pogajanji mora v naprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji. Iz zapisnikov o pogajanjih izhaja, da je prvotno najcenejši ponudnik A. d.o.o. podal nespremenjeno ponudbo v višini 397.115,68 EUR ob 10.05 uri, medtem ko je novo izbrani ponudnik B. d.o.o. podal znižano ponudbo v višini 396.000,00 EUR ob 10.40 uri. Ob nejasnem in nedefiniranem uporabljenem pravilu, da je prva ponudba že zadnja, kandidatom ni bilo omogočeno ponovno nižanje svojih ponudb, s tem pa so bili lahko nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi in torej ni bila zagotovljena nediskriminatornost sodelujočih, kar ni v skladu z ZJN-2. 9. Agencija je tožečo stranko pozvala, da se opredeli do zgoraj navedenih ugotovitev, tožeča stranka pa je v svojem odgovoru ponovila svoje prejšnja navajanja, ki jih Agencija zavrača z utemeljitvijo navedeno v svoji odločbi. Ker tožeča stranka ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma kriterijev, določenih v Uredbi in javnem razpisu, ter je zahtevek v nasprotju z zahtevami, kot jih določajo predpisi, javni razpis oziroma odločba o pravici do sredstev, je Agencija zahtevek tožeče stranke zavrnila.

10. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da ji v postopku za izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, da pri izdaji odločbe dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno ter da v postopku ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo oziroma 56. člen ZKme-1 ter določbe 1. točke prvega odstavka 28. člena, tretjega odstavka 28. člena in 21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

11. Bistvena kršitev pravil postopka bi naj bila storjena s tem, ker tožeči stranki pred odločitvijo ni bila dana možnost izjave o odločilnih dejstvih, tožeča stranka pa meni, da dajanje možnosti dopolnjevanja oziroma pojasnjevanja vloge npr. po pozivu po elektronski pošti v skladu s sodno prakso ne predstavlja zagotavljanja sodelovanja stranke v posebnem ugotovitvenem postopku, kot to zahteva načelo zaslišanja stranke. Meni, da v obravnavani zadevi pogoji za skrajšani postopek iz 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) niso bili izpolnjeni.

12. Glede v odločbi navedenih kršitev nanašajočih se na avtobusno postajo tožeča stranka navaja, da je bila avtobusna postaja (odstavni asfaltirani pas) ter dobava in montaža opreme za izvedbo avtobusne postajališča izvedena v okviru sofinanciranega projekta, kot je bil prijavljen na javni razpis. Tožeča stranka se je ob prijavi na javni razpis odločila, da na mestu avtobusne postaje naredi tudi opremo (nadstrešnica, koš za smeti, info tabla in klopca) z delom režijskega obrata tožeče stranke, ki je zato usposobljen. Zato za ta del projekta ni iskala izvajalcev v okviru javnega naročanja in je pred objavo javnega naročila za izbiro izvajalca, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil v popisu del pod podstavko 6 (oprema cest) glede opisa postavke dobava in montaža opreme za izvedbo avtobusnega postajališča navedla enoto KOS 0. Tožena stranka je tako zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje, ko je štela, da je v tem delu tožeča stranka spremenila razpisno dokumentacijo.

13. Glede roka iz drugega odstavka 81. člena ZJN-2 tožeča stranka pojasnjuje, da je bilo javno naročilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 2. 9. 2014, kot datum odpiranja ponudb pa je bil določen 18. 9. 2014, ker se je tožeči stranki mudilo zaradi zaključka del v postavljenem roku. Zato je tožeča stranka v javnem naročilu določila skrajni rok, do katerega lahko ponudniki pisno zahtevajo pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo, in sicer do 15. 9. 2014 do 10. ure. To res pomeni nespoštovanje šestdnevnega roka določenega v 81. členu ZJN-2, vendar pa je tožeča stranka pri tem morala spoštovati tudi pravico interesentov do postavljanja vprašanj v roku, ki je sorazmeren s trajanjem objave. S takšnim ravnanjem pa ni posegla v pravice zainteresiranih, temveč je omogočila njihovo spoštovanje.

14. Tožeča stranka v tožbi kot neutemeljen zavrača tudi zaključek Agencije, da ni bilo zakonitega razloga za izvedbo postopka s pogajanji v predhodni objavi v skladu s 1. točko prvega odstavka 28. člena ZJN-2. Pojasnjuje, da je komisija za odpiranje ponudb, imenovana s sklepom župana, po analizi odprtih ponudb ugotovila, da je najcenejša ponudba ponudnika A. d.o.o., vendar pa tožeča stranka nima zagotovljenih predvidenih sredstev v proračunu, zato je predlagala, da se sprejeme sklep o pogajanjih. S sklepom je bila pooblaščena za izvedbo postopka s pogajanji strokovna komisija, dne 24. 9. 2014 pa so bili vsi ponudniki povabljeni na pogajanja, ki so se izvedla dne 29. 9. 2014. Pogajanj so se udeležili tri ponudniki, komisija pa je predlagala županu, da se izbere ponudnik B. d.o.o., ki je ponudil najnižjo ceno. Tožeča stranka zato meni, da je ravnanje v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi.

15. Glede zadnje v izpodbijani odločbi ugotovljene kršitve pa tožeča stranka pojasnjuje, da je postopek s pogajanji izvedla na transparenten način, kar je razvidno iz priloženih zapisnikov o pogajanjih in iz odločitve o oddaji javnega naročila. Tožeča stranka se je pogajala z vsakim ponudnikom posebej, kar je razvidno iz zapisnikov. Vnaprej je napovedala, da se bodo pogajanja izvedla posamično z vsakim ponudnikom, na pogajanjih pa so bili seznanjeni, da se bodo pogajanja izvedla v enem krogu, kar izhaja iz zapisa v zapisniku o pogajanjih, kjer je navedeno, da se ponudnika pozove, da predloži končno ponudbo v skladu z doseženim dogovorom. Razen tega dodaja, da se noben ponudnik, ki se je udeležil postopka s pogajanji, zoper način vodenja postopka s strani tožeče stranke, ni pritožil. Pravno varstvo ponudnikov je namreč namenjeno le uveljavljanju takšnih kršitev, ki neposredno posegajo v položaj ponudnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila.

16. Tožeča stranka še meni, da je ukrep tožene stranke, ki je izpodbijano odločbo v celoti zavrnila tudi nesorazmeren glede na kršitve, ki se jih očita tožeči stranki. Tožeča stranka je namreč projekt, kot ga je prijavila, izvedla v celoti, kar je tudi toženi stranki ob kontroli na kraju samem in z listinsko dokumentacijo izkazala. Sredstva, za katera je kandidirala, bi bila tako v celoti namensko uporabljena. Sicer pa bi morala tožena stranka v skladu z Uredbo komisije EU št. 65/2011 ugotoviti upravičen znesek, ki se izplača upravičencu oziroma v primeru kršitev ustrezno uporabiti znižanje, tako pa bi morala ravnati tudi tožena stranka, ne pa zahtevek v celoti zavrniti.

17. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni. Dodaja, da je bila tožeči stranki dana možnost sodelovanja v postopku in dajanja izjav ter dopolnjevanja in pojasnjevanja. Tožeči stranki je bilo tako poslano več pozivov po e-pošti, kar je v skladu s 34. členom ZKme-1, v nadaljevanju pa so bile zahteve stranki posredovane tudi pisno. Tožena stranka vztraja pri ugotovljenih kršitvah in sicer, da je šlo glede opreme avtobusne postaje za neodobreno spremembo razpisne dokumentacije in da je bil v postopku kršen rok iz 81. člena ZJN-2. V postopku tudi niso bili podani pogoji iz 28. člena ZJN-2 za nadaljevanje postopka s pogajanji, potem ko je tožeča stranka primarno izbrala odprti postopek po 24. in 25. členu ZJN-2. Razen tega ponudniki niso bili pravilno seznanjeni s pravili o zadnjem krogu pogajanj, glede na to, da je tožeča stranka izvedla le en krog. Tožena stranka je zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnila, ker merila za upravičenost niso bila izpolnjena (prvi odstavek 35. člena Uredbe št. 640/2014, ki je razveljavila Uredbo komisije EU št. 65/2011), saj je bila investicija v celoti izvedena v nasprotju z določbami ZJN-2. 18. Tožeča stranka je pri svojih stališči vztrajala tudi v vloženi pripravljalni vlogi. Posebej navaja, da bi morala tožena stranka v obravnavani zadevi razpisati glavno obravnavo v skladu z določbo 154. člena ZUP.

19. Tožba ni utemeljena.

20. Tožeča stranka je bila uspešna s prijavo na javni razpis iz ukrepa št. 322 - obnova in razvoj vasi, zato so ji bila z odločbo št. 33123-19/2013/3 z dne 23. 8. 2013 odobrena sredstva v višini do 247.198,26 EUR. Tožeča stranka je z vlogo z dne 30. 6. 2015 zahtevala izplačilo zneska 194.221,46 EUR, ki pa je bila v celoti zavrnjena.

21. Predmetni javni razpis je bil objavljen na podlagi zgoraj citirane Uredbe PRP, Programa razvoja podeželja RS 2007-2013, Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ter Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011, ki pa je bila z Delegirano uredbo komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. 3. 2014 razveljavljena. Slednja v prvem odstavku 35. člena določa, da se zahtevana podpora v celoti zavrne, če merila za upravičenost niso izpolnjena.

22. Pogoji javnega razpisa v drugem odstavku točke IV.3 določajo, da upravičenec šteje za naročnika v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, zato mora v skladu z devetim odstavkom 121. člena Uredbe PRP predložiti sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in ostala bistvena dokazila o izvedenem postopku javnega naročanja ter kopijo ponudbe izbranega izvajalca oziroma dobavitelja s kopijo pogodbe. Kot ostala bistvena dokazila o izvedenem postopku javnega naročanja štejejo kopija objave ali povabila k oddaji ponudbe, poročilo o izvedbi javnega naročila, obvestilo o izvedbi javnega naročila in kopijo objave rezultata javnega naročila (če je predviden takšen postopek). Popis del v zahtevku za izplačilo sredstev se mora ujemati s popisom del v javnem naročilu in projektni dokumentaciji.

23. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je naloga pristojnega organa, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo preveri, ali so merila za upravičenost izpolnjena. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih.

24. Glede prvougotovljene kršitve v zvezi z opremo avtobusne postaje, sodišče ugotavlja, da je v tem primeru sicer prišlo do spremembe popisa del v postopku javnega naročanja v primerjavi z razpisom del, ki je bil sestavni del vloge na javni razpis, saj je tožeča stranka pri oddaji javnega naročila opremo za avtobusno postajo izpustila. Vendar pa je šlo v tem primeru za sorazmerno majhen del celotne investicije, saj vrednost opreme avtobusne postaje znaša 2.800,00 EUR in to samo po sebi ne bi terjalo zavrnitve zahtevka v celoti.

25. Tudi kršitev roka iz 81. člena ZJN-2 ne pomeni take kršitve. Člen 81 ZJN-2 določa, da so naročniki dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno. Podaljšanje tega roka sicer samo po sebi pomeni kršitev te določbe, vendar se sodišče strinja s tožečo stranko, da to ni v škodo zainteresiranih ponudnikov, pri tem pa je tožeča stranka razloge za to razumno utemeljila s kratkimi roki.

26. Sodišče pa se strinja z izpodbijano odločitvijo glede tretje in četrte ugotovljene kršitve. Postopek javnega naročanja je tožeča stranka začela kot odprti postopek po 1. točki prvega odstavka 24. člena in 25. členu ZJN-2, po odprtju ponudb pa je sprejela sklep o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji. Oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi ureja 28. člen ZJN-2. Ta v 1. točki prvega odstavka določa, da sme naročnik oddati svoje javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi, med ostalim če v odprtem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudb, pri čemer se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Sodišče povzema razloge iz izpodbijane odločbe, iz katerih izhaja, da tožeča stranka ni izkazala, da v odprtem postopku ni dobila nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe in jih, ker se z njimi v celoti strinja, ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka navaja, da zaradi vsesplošnega gospodarskega stanja v državi ni razpolagala z zadostnimi sredstvi, zato so bile ponudbe, ki jih je sprejela v odprtem postopku, nesprejemljive, ker so presegale naročnikova zagotovljena sredstva (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Glede na celoten znesek investicije se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, da tožeča stranka ne prepriča s trditvijo, da je bila ponudba družbe A. d.o.o. v višini 397.115,68 EUR zanjo nesprejemljiva, sprejela pa je ponudbo družbe B. d.o.o. za znesek 360.000,00 EUR. Upoštevajoč celoten znesek investicije razlika 1.115,68 EUR ne more pomeniti relevantne razlike, zaradi katerega bi bila za ta znesek višja ponudba nesprejemljiva.

27. Pri tem pa je tožeča stranka kršila tudi tretji odstavek 28. člena ZJN-2, saj sodelujočih ponudnikov ni obvestila o zadnjem krogu pogajanj. Zaradi enake obravnave vseh ponudnikov je treba le-te o pravilih, po katerih bodo potekala pogajanja, izrecno in natančno obvestiti in vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, če ni število krogov vnaprej napovedano v razpisni dokumentaciji. Temu pogoju tožeča stranka z zapisom v zapisniku o pogajanjih, naj ponudnik predloži končno ponudbo, ni zadostila.

28. Navedena kršitev 28. člena ZJN-2 pa pomeni po prepričanju sodišča takšno kršitev določb ZJN-2, ki terja zavrnitev zahtevka za plačilo v celoti, saj ločitev upravičenih in neupravičenih delov zahtevka glede na obrazloženo ni mogoča. Razpisni pogoji določajo, da upravičenec do sredstev šteje za naročnika v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, kar pomeni, da mora biti postopek oddaje naročila izveden po določbah ZJN-2. S tem se zagotavlja načelo transparentnosti v postopku oddaje javnega naročila, kar posledično pomeni, da se ta zagotavlja tudi v postopkih sofinanciranja iz javnih sredstev. Glede na to, da določba 28. člena ZJN-2 pri oddaji javnega naročila ni bila pravilno uporabljena, v skladu z zgoraj navedenimi določili javnega razpisa, Delegirane uredbe komisije (EU) št. 640/2014 in četrtim odstavkom 56. člena ZKme-1 pogoji za odobritev plačila sredstev niso izpolnjeni.

29. Sodišče zavrača kot neutemeljene tudi tožbene ugovore, da tožeči stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku, da se ni mogla izjaviti o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe ter da bi morala biti v predmetni zadevi opravljena ustna obravnava.

30. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre v tovrstnih postopkih za javnopravno stvar, ki nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP. V takšnih zadevah pa se upravni postopek uporablja "le" smiselno, kolikor ta področja niso urejena s posebnim predpisom (4. člen ZUP). Smiselno je torej treba uporabiti tudi določbo 154. člena ZUP, ki po presoji sodišča v obravnavani zadevi ni terjala obligatorne ustne obravnave, saj ni šlo za udeležbo več strank z nasprotujočimi si interesi, prav tako ni šlo za izvedbo dokaza z ogledom ali zaslišanjem prič ali izvedencev.

31. Tožena stranka je tožečo stranko o odpravi pomanjkljivosti in stanju zadeve obveščala tako po e-pošti, kar je tudi po presoji sodišča v skladu s 34. členom ZKme-1 primeren način za komunikacijo s stranko. Razen tega je bila tožeča stranka o tem obveščena tudi pisno. Kot pričajo podatki spisa, je med tožečo in toženo stranko potekala sorazmerno obsežna komunikacija, kar kaže na to, da je bila tožnici zagotovljena možnost izjave o za odločitev relevantnih dejstvih in okoliščinah.

32. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za skrajšani postopek po 144. člena ZUP. Postopek v tej zadevi ni tekel kot skrajšani postopek, saj je Agencija relevantno dejansko stanje ugotavljala v ugotovitvenem postopku, ki je tekel na podlagi določb ZKme-1 in ob smiselni uporabi določb ZUP.

33. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 34. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.