Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v bistvenih elementih oprlo na navedbe upnika, s katerimi se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel seznaniti in se o njih izjaviti. Kot izhaja iz pritožbe, pa dolžnik dejstvu, da je bila A.A. pri dolžniku pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk, izrecno nasprotuje. Vloga upnika je tako bistveno vplivala na končni izid postopka odločanja o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Ker pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni bila vročena v izjavo dolžniku, pa je bila dolžniku s tem kršena pravica do izjave in tako odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi VL 8037/2020 z dne 31. 1. 2020 (točka I izreka) in sklenilo, da bo o ugovoru dolžnika in priglašenih stroških obeh strank odločilo s posebnim sklepom po pravnomočnosti tega sklepa (točka II izreka).
2. Zoper citirani sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščencu vložil dolžnik. Zatrjeval je obstoj kršitev določb postopka iz 8., 10. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču prve stopnje je očital, da je kot razloge svoje odločitve povzelo upnikove navedbe iz njegovega odgovora z dne 5. 2. 2021, s katerim pa se dolžnik tekom postopka na prvi stopnji ni seznanil, saj mu ga sodišče ni posredovalo v odgovor. S tem mu je bila odvzeta pravica do izjave. Navedel je, da ne pozna osebe z imenom A.A., saj ta zanj nikoli opravljala nobenih del, ni bila njegov pogodbeni sodelavec in z dolžnikom nima nobene povezave ter tudi ni bila za dolžnika upravičena prevzemati sodnih pošiljk. Grajal je zavrnitev dokaznih predlogov z zaslišanjem predlaganih prič B.B., C.C. in A.A. in sodišču prve stopnje očital kršitev načela materialne resnice in načela neposrednosti. Izpostavil je, da se po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje upira načelu vestnosti in poštenja, izpodbijana odločitev pa nasprotuje določbi 9. člena ZPP. Pravno nevzdržno bi bilo dati pravno varstvo situaciji, ko je upnik kot fizična oseba vložil predlog zoper dolžnika kot pravno osebo, pri čemer ta isti upnik pri pravni osebi zaseda položaj poslovodne osebe. Menil je, da bi upnik o vloženi izvršbi moral vsekakor obvestiti imetnika poslovnega deleža D.D. V zvezi s tem je zatrjeval kršitev materialnega prava. Sodišču prve stopnje je očital tudi zmotno uporabo določb o vročanju sodnih pošiljk, saj sodna odločba ni bila vročena upravičeni osebi za sprejem pošiljk. Menil je, da je zaradi opisanih bistvenih kršitev določb postopka ostalo dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni raziskalo, kdo je A.A. in ali je bil imetnik poslovnega deleža D.D. o prispetju sklepa o izvršbi s strani C.C. seznanjen. Prav tako se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z dejstvom, da je bila zoper C.C. vložena kazenska ovadba zaradi storitve več kaznivih dejanj. Predlagal je, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ter s sklepom razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi VL 8037/2020 z dne 31. 1. 2020, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.
3. Upnik je v odgovoru na pritožbo pritožbi obrazloženo nasprotoval, predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter zahteval povračilo stroškov odgovora na pritožbo. Navedel je, da je bil kot direktor dolžnika upravičen in pooblaščen določena dela prenesti na druge in tako je sodelavko A.A. pooblastil za dvigovanje pošte za obe pravni osebi, pri katerih je bil direktor (A. d.o.o. in S. d.o.o.). Vročitev sklepa o izvršbi je bila tako opravljena pravilno na poslovnem naslovu dolžnika, osebi, pooblaščeni za sprejem pisanj.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožba utemeljeno opozarja na kršitev pravice do izjave, ki pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
6. Eden od bistvenih elementov pravice do izjave v postopku je pravica do informacije. Stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in ZIZ le v nekaterih primerih izrecno določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. Ker za upnikov odgovor na predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora še ne pomeni nujno očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ, tj. kršitve pravice do sodelovanja v postopku in kršitve načela kontradiktornosti. Vendar pa mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v izjavo ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače – nasprotniku ni treba vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka.1
7. Za presojo utemeljenosti predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi je bistveno vprašanje pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi. Sodišče prve stopnje je zaključek o pravilni vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku oprlo na ugotovitev, da je sklep o izvršbi za dolžnika na naslovu njegovega sedeža sprejela A.A., ki jo je upnik kot takratni zakoniti zastopnik dolžnika pooblastil za sprejemanje poštnih pošiljk. Kot pravilno ugotavlja pritožba, je sodišče prve stopnje pri tem izhajalo iz navedb upnika v odgovoru na dolžnikov predlog z dne 5. 2. 2021, to vlogo pa je dolžniku vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom. Sodišče prve stopnje je torej izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v bistvenih elementih oprlo na navedbe upnika, s katerimi se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel seznaniti in se o njih izjaviti. Kot izhaja iz pritožbe, pa dolžnik dejstvu, da je bila A.A. pri dolžniku pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk, izrecno nasprotuje.
8. Vloga upnika je tako bistveno vplivala na končni izid postopka odločanja o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Ker pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni bila vročena v izjavo dolžniku, pa je bila dolžniku s tem kršena pravica do izjave in tako odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
9. Ker je že ugotovljena kršitev narekovala ugoditev dolžnikovi pritožbi, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni posebej opredelilo.
10. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in, ker kršitve glede na njeno naravo ni moglo odpraviti samo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dolžniku omogočiti, da se izjavi o upnikovih navedbah iz vloge z dne 5. 2. 2021 (upniku pa omogočiti tudi izjavo o vlogi dolžnika, če jo bo ta vložil), prav tako pa upoštevati tudi navedbe in dokazne predloge strank, podane v pritožbenem postopku. Prav tako se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti do zatrjevanega nasprotja interesov C.C. kot upnika v predmetnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine in C.C. kot direktorja dolžnika ter tudi s tega vidika presoditi, ali je C.C. v razmerju do samega sebe kot upnika sploh imel položaj zakonitega zastopnika dolžnika skladno z relevantnimi določbami Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1, zlasti upoštevaje deveto alinejo 505. člena ZGD-1. 12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.
1 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010.