Jedro

Iz predloga niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenega pravnega vprašanja, saj se toženec osredotoča le na konkretno zadevo. Konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, da naj bi zastavljeno vprašanje rešilo nezakonito, v predlogu ni mogoče prepoznati. Sklicevanje na neobstoj sodne prakse je neutemeljeno, saj glede postavitve novega izvedenca in pomena predpravdnega izvedenskega mnenja obstaja obširna sodna praksa.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnik je od toženke zahteval plačilo 15.000,00 EUR odškodnine za škodo, ki naj bi mu jo povzročila toženkina zavarovanka v prometni nesreči dne 30. 6. 2020 na Hrvaškem.

2.Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da tožnik ni dokazal, da je škodni dogodek nastal tako, kot je zatrjeval.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Tožnik predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

"1. Ali je dopustno v primeru, ko so trditve strank in prič v postopku skladne, odloči sodišče prve stopnje o zadevi zgolj na podlagi izvedenskega mnenja in s tem zagrešilo absolutno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma relativno bistveno kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP?, 2. Ali je kršena enakopravnost strank v postopku, če sodišče razsodi v korist ene od strank le na podlagi izvedenskega mnenja, ne opredeli se pa do ocene verodostojnosti strank in prič v postopku in sprejme le izvedensko mnenje, ne določi pa drugega izvedenca s katerim bi lahko preverilo verodostojnost stranke in priče, saj je poleg tožeče stranke tudi priča potrdila potek zatrjevanje prometne nesreče?, 3. Ali je kršena enakopravnost strank v postopku in kršena njuna pravica do enakih orožij v postopku, če sodišče zavrne izvedbo dokazov le na strani stranke, ki ji ne pokloni verodostojnosti, priče pa potrdijo izpovedbo stranke, pri tem pa gre za izvedbo dokaza, s katerim bi se lahko potrdilo ali ovrglo že pridobljeno izvedensko mnenje, kateremu je sodišče sledilo, zagrešilo absolutno kršitev po drugem odstavku 339. člena ZPP?, 4. Ali je sodišče prve stopnje oziroma druge stopnje s tem, ko ni ugodilo predlogu tožeče stranke po postavitvi drugega izvedenca ter tudi drugega izvedenca ni postavilo, zagrešilo absolutno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma relativno bistveno kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP, ob predpostavki, da je priča, ki je bila opozorjena na dolžnost govoriti po resnici, da ne sme ničesar zamolčati in na posledice krive izpovedbe potrdila navedbe tožeče stranke o poteku prometne nesreče?, 5. Ali je sodišče prve oziroma druge stopnje s tem, ko ni obrazloženo zavrnilo (se izreklo) o predlogu tožeče stranke po postavitvi drugega izvedenca ter tudi novega izvedenca ni postavilo, zagrešilo absolutno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma relativno bistveno kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP?, 6. Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 254. člena ZPP. ko v danem primeru nista dopustili pritegnitve drugega izvedenca za področje prometa, analizo prometnih nezgod zaradi ugotovitve poteka prometne nesreče?, 7. Ali je odločitev sodišča v predmetni zadevi materialnopravno in procesnopravno pravilna? in 8. Ali je sodišče pravilno zavrnilo dokazni predlog za postavitev drugega izvedenca ob predpostavki, da si izvedenec sploh ni ogledal vozila tožeče stranke in tudi ne vozila povzročitelja?"

5.V predlogu zatrjuje neobstoj sodne prakse in se zavzema, da bi moralo sodišče prve stopnje iz spisa izločiti predpravdno izvedensko mnenje toženke in postaviti drugega izvedenca cestno prometne stroke.

6.Predlog ni popoln.

7.Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

8.Predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost, saj je spoštovanje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki so do strank sicer stroge, nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča RS.

9.Iz predloga niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenega pravnega vprašanja, saj se toženec osredotoča le na konkretno zadevo. Konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, da naj bi zastavljeno vprašanje rešilo nezakonito, v predlogu ni mogoče prepoznati. Sklicevanje na neobstoj sodne prakse je neutemeljeno, saj glede postavitve novega izvedenca

in pomena predpravdnega izvedenskega mnenja obstaja obširna sodna praksa.

10.Ker tožnikov predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP zavrglo.

11.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj sklepe VSRS II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017, II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020,II DoR 468/2024 z dne 12. 3. 2025, II DoR 1/2025 z dne 12. 3. 2025 in številni drugi.

2Glej npr, VSRS sodba II Ips 1093/2008 z dne 20. 5. 2010, sodba II Ips 138/2018 z dne 4. 10. 2018 in mnoge druge.

3Glej npr. VSRS sklep II Ips 748/2005 z dne 15. 2. 2007, sodba II Ips 318/2005 z dne 14. 6. 2007, sklep III Ips 41/2021 z dne 18. 12. 2020 in mnoge druge.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.