Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 1467/2014

ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.1467.2014 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

javni zavod poslovodna funkcija direktor pogodba o zaposlitvi za določen čas javni uslužbenci prenehanje pogodbe o zaposlitvi ničnost potek časa mandat
Višje delovno in socialno sodišče
14. maj 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnica je bila s sklepom predčasno razrešena s funkcije generalne direktorice tožene stranke (javnega zavoda), s tem datumom pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi. Glede na prvo alinejo 77. člena ZDR-1 toženi stranki ni bilo treba odpovedati tožničine pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico, temveč je zadoščalo obvestilo o poteku časa, za katerega je bila ta pogodba sklenjena oziroma o prenehanju razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Tožnici je zato delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo s potekom pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Ugotovi se, da je prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, javljeno z dopisom tožene stranke z dne 31. 1. 2014, nezakonito.

2. Ugotovi se, da pogodba o zaposlitvi z dne 4. 3. 2013 ni prenehala veljati.

3. Ugotovi se, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, javljena z dopisom tožene stranke z dne 31. 1. 2014, nezakonita.

4. Tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 3. 2013 še traja, z vsemi pravicami, ki iz njega izhajajo.

5. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo, in sicer na delovno mesto svetnik v centralni službi.

6. Tožeči stranki se prizna delovna doba od dne 31. 1. 2014 dalje.

7. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (od 31. 1. 2014 do vrnitve nazaj na delo) prijaviti v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja mesečno obračunati osnovno plačo v bruto višini, kot je določena za delovno mesto svetnik v centralni službi, zmanjšano za v tem obdobju prejeta nadomestila za čas brezposelnosti v bruto višini 892,50 EUR, po plačilu vseh davkov in prispevkov pa ji izplačati neto razlike plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. dne v mesecu za pretekli mesec." in podrejeni zahtevek, ki se glasi: "1. Ugotovi se, da nadaljevanje delovnega razmerja tožeče stranke pri toženi stranki ni več mogoče. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki zagotoviti pravice iz delovnega razmerja za čas od 1. 2. 2014 do odločitve sodišča prve stopnje, ji za ta čas vpisati v delovno knjižico delovno dobo, jo prijaviti v socialna zavarovanja in ji iz naslova nadomestila plače izplačati znesek 4.747,60 EUR bruto po predhodnem odvodu davkov in prispevke skupaj z dodatkom za delovno dobo in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne v mesecu za pretekli mesec.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v bruto znesku 56.971,00 EUR (12 plač tožeče stranke), v roku 15 dni, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.", tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, javljeno z dopisom tožene stranke z dne 31. 1. 2014, nezakonito (I. točka izreka); da pogodba o zaposlitvi z dne 4. 3. 2013 ni prenehala veljati (II. točka izreka); da je nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, javljena z dopisom tožene stranke z dne 31. 1. 2014 (III. točka izreka); da tožnici delovno delovno razmerje ni prenehalo in na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 3. 2013 še traja, z vsemi pravicami, ki iz njega izhajajo (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo, in sicer na delovno mesto svetnik v centralni službi (V. točka izreka), ji prizna delovno dobo od dne 31. 1. 2014 dalje (VI. točka izreka) in jo do vrnitve na delo prijavi v socialna zavarovanja ter ji obračuna osnovno plačo v bruto višini, določeno za delovno mesto svetnik v centralni službi, zmanjšano za prejeta nadomestila za čas brezposelnosti v višini 892,50 EUR, in po odvodu davkov in prispevkov izplača neto razlike z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za vrnitev nazaj na delo k toženi stranki na nedoločeno delovno mesto, obračun plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v mesečni višini 4.283,14 EUR bruto z dodatki in obračun plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja brez zmanjšanja za prejeta nadomestila za čas brezposelnosti (VIII. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti njene stroške postopka v znesku 1.528,05 EUR (IX. točka izreka).

Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bila tožničina pogodba o zaposlitvi sklenjena za čas trajanja mandata. Čeprav pogodba o zaposlitvi izrecno ne določa, da s prenehanjem funkcije preneha tudi pogodba o zaposlitvi, to izhaja iz narave stvari. Pravica do zaposlitve na drugem točno določenem mestu predpostavlja predhodno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za delo generalne direktorice. Z razrešitvijo s funkcije generalnega direktorja ni več podlage za obstoj pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za to delovno mesto. Iz sodbe sodišča prve stopnje ni razvidna dolžina obdobja, za katerega je tožena stranka dolžna ponuditi delovno mesto svetnika v centralni službi. Tožena stranka vztraja, da je določilo, s katerim je bila tožnici priznana pravica do zaposlitve za nedoločen čas, v nasprotju z določili ZUJF in kot tako nično. Dejstvo, da soglasje ni bilo zahtevano, tožnica ni zanikala med sodnim postopkom, zato se šteje za priznano.

V odgovoru na pritožbo tožnica prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani (ugodilni) del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava.

V času sklenitve pogodbe o zaposlitvi je veljal Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in 103/2007), v času njenega prenehanja pa že ZDR-1 (Ur. list RS, št. 21/2013), pri čemer so zakonske določbe, ki so pomembne za odločitev v tem sporu, nespremenjene.

Iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje izhaja: - da je bila tožnica dne 14. 2. 2013 imenovana za generalno direktorico tožene stranke (javnega zavoda) za mandatno obdobje petih let; - da sta stranki dne 4. 3. 2013 sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas v skladu s peto alinejo 52. člena ZDR.

Bistvena in obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi v takem primeru je tudi opredelitev časa, za katerega je sklenjena (peta alineja prvega odstavka 29. člena ZDR): bodisi z določitvijo datuma ali drugačne časovne opredelitve, bodisi tako, da je glede na razlog mogoče nedvomno ugotoviti čas, za katerega je sklenjena. Čas trajanja pogodbe o zaposlitvi je v konkretni zadevi določen s sklicevanjem na tožničin mandat. Od obstoja in prenehanja tega razloga je odvisno tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če se mandat predčasno konča, s tem odpade tudi dejanski in pravni razlog, zaradi katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 38/2015 z dne 21. 4. 2015). Zato s prenehanjem mandata preneha veljati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas.

Glede na to, da je bila tožnica pri toženi stranki v delovnem razmerju kot javna uslužbenka, za delovna razmerja skladno s 5. členom Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 s spremembami) veljajo Zakon o delovnih razmerjih ter drugi splošni predpisi in kolektivne pogodbe, če ta zakon ne določa drugače. Pri presoji zakonitosti prenehanja tožničine pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico je torej treba izhajati iz prvega odstavka 79. člena ZDR-1, na podlagi katere pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Tožnica je bila s sklepom z dne 30. 1. 2014 predčasno razrešena s funkcije generalne direktorice tožene stranke, s tem datumom pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi. Glede na prvo alinejo 77. člena ZDR-1 toženi stranki ni bilo treba odpovedati tožničine pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico, temveč je zadoščalo obvestilo o poteku časa, za katerega je bila ta pogodba sklenjena oziroma o prenehanju razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Iz navedenih razlogov je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka odpovedati tožničino pogodbo o zaposlitvi, pri čemer ne gre za identično dejansko in pravno situacijo kot v zadevi Pdp 1049/2010 z dne 25. 11. 2010. Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo s potekom pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico. V četrtem odstavku 2. člena te pogodbe sta se stranki dogovorili, da ima tožnica po prenehanju funkcije pravico do zaposlitve na delovnem mestu svetnik v centralni službi. Na podlagi 4. člena ZDR je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Pogodba o zaposlitvi, ki ureja delovno razmerje, je na podlagi navedene definicije dvostranska odplačna pogodba, ki v najbolj bistvenih elementih ureja delo za plačilo. Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 165/2012 z dne 17. 12. 2012 že zavzelo stališče, da bi bila zaveza iz pogodbe o zaposlitvi, da bo delodajalec delavcu zagotavljal pravice iz delovnega razmerja po prenehanju funkcije brez časovne omejitve, četudi mu dela ne more zagotoviti, v nasprotju s temeljnim izhodiščem delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, posebej v primeru tako zagotovljenih pravic iz naslova delovnega razmerja s posebnimi pooblastili pa tudi v nasprotju z moralo. Pri določanju posebnih pravic in obveznosti direktorjev javnih zavodov pa je treba upoštevati še omejitev iz tretjega odstavka 16. člena ZJU, po kateri se javnemu uslužbencu ne more zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Glede na to, da je tožena stranka javni zavod, je torej treba upoštevati tudi Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF, Ur. l. RS, št. 40/2012 s spremembami), ki v 183. členu omejuje zaposlovanje in dovoljuje novo zaposlovanje le pod posebnimi pogoji oziroma na podlagi soglasja pristojnih organov. Ti pogoji v obravnavani zadevi niso izpolnjeni. Tako gre ob takem pomenu četrtega odstavka 2. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje, dejansko za ničnostne razloge v smislu četrtega odstavka 39. člena in 86. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami), kot to utemeljena navaja pritožba.

Glede na ugotovitev pritožbenega sodišča, da tožnici ni nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi, ni temeljnega pogoja za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo tudi podrejeni zahtevek tožnice, in se ni opredeljevalo do pritožbenih navedb tožene stranke v zvezi z izpolnjevanjem drugih pogojev za uporabo navedene določbe.

Ker so podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je v celoti zavrnilo tožbeni (primarni in podrejeni) zahtevek.

Odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenim postopkom temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP. Tožnica v tem sporu ni uspela, zato sama krije svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia