Jedro

V primeru ustavitve postopka zaradi (delnega) umika predloga za izvršbo sodišče ne odloča tudi o tem, v katerem delu se izvršba nadaljuje. Izvršba je bila namreč dovoljena s sklepom o izvršbi, ki še velja. Na podlagi tega sklepa se izvršba v delu, v katerem ni bila ustavljena, nadaljuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (II.točka izreka) r a z v e l j a v i. Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr.št. I 2002/00023 z dne 30.09.2002, delno ustavilo za plačane zneske v skupni višini 534.205,60 SIT (I.točka izreka). Višji zahtevek upnika je zavrnilo (II.točka izreka).

Zoper II.točko izreka sklepa se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni, tako da se dolžniku naloži v plačilo še znesek 5.428.509,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.12.2005 do plačila, podrejeno, da se sklep v II.točki razveljavi, pritožbeni stroški pa so nadaljnji stroški postopka. Navaja, da je sklep v izpodbijanem delu nepravilen in nezakonit. Sodišče prve stopnje sploh ni obrazložilo, kakšen zahtevek upnika je zavrnilo, zato je podana bistvena kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj je izrek v tem delu nerazumljiv. I.točka izreka sklepa se namreč nanaša na delno ustavitev izvršbe za plačane zneske. Iz obrazložitve izhaja, da naj bi upnik napačno izračunal stanje dolga, kar pa ne drži. Upnik je v utesnitvi izvršilnega predloga natančno navedel, da naj sodišče dolžniku naloži v plačilo znesek 5.428.509,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.12.2005 dalje do plačila, saj je z vlogo z dne 09.12.2005 izvršbo utesnil. Sodišče prve stopnje je napačno upoštevalo datum izračuna stanja dolga, in sicer 16.11.2005 in ne 09.12.2005, kot upnik. Zato je upnika prikrajšalo. Glede na dejstvo, da je zadeva v postopku, pa je po mnenju upnika povsem irelevantno, na kateri dan je upnik izračunal stanje dolga, torej ali na dan zadnjega plačila dolžnika in od naslednjega dne zahteval zamudne obresti, ali na dan 09.12.2005, ko je upnik utesnil izvršilni predlog, saj noben predpis ne določa, da bi moral upnik podati stanje dolga na dan zadnjega plačila dolžnika. Sodišče prve stopnje je zato odločilo tudi mimo zahtevka upnika. Tek zakonskih zamudnih obresti pa določa zakon, izračun je preverljiv in bi ga sodišče prve stopnje lahko in moralo opraviti.

Pritožba je utemeljena iz spodaj navedenih razlogov.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30.09.2002 dovolilo izvršbo z rubežem vrednostnih papirjev, s sklepom z dne 08.06.2004 pa tudi z rubežem plače dolžnika. Z vlogo z dne 09.12.2005 je upnik predlog utesnil za že plačane zneske v skupni višini 534.205,60 SIT, zato je sodišče prve stopnje v tem delu postopek ustavilo (I.točka izreka sklepa - v skladu z 2.odst. 43.čl. ZIZ). Utemeljeno pa se upnik pritožuje zoper II.točko izreka sklepa, ko je sodišče prve stopnje "višji zahtevek zavrnilo". Iz razlogov prvostopenjskega sklepa izhaja, da je upnik vztrajal pri plačilu zneska 5.428.509,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.12.2005 do plačila, pri čemer svojemu zahtevku ni priložil obračuna obresti. Zato je sodišče samo napravilo obračun in upoštevaje dolžnikova plačila, skladno z 288.čl. Obligacijskega zakonika (OZ) odločilo, da se izvršba nadaljuje še za znesek 5.331.195,35 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga, to je od 12.12.2005 do plačila ter višji zahtevek upnika zavrnilo. Tako ravnanje prvostopenjskega sodišča pa je napačno. V primeru ustavitve postopka zaradi (delnega) umika predloga za izvršbo sodišče ne odloča tudi o tem, v katerem delu se izvršba nadaljuje. Izvršba je bila namreč dovoljena s sklepom o izvršbi, ki še velja. Na podlagi tega sklepa se izvršba v delu, v katerem ni bila ustavljena, nadaljuje, zato je nepravilno in nepotrebno ponovno odločanje o tem. Zato je izpodbijana odločitev o "zavrnitvi višjega upnikovega zahtevka" nepravilna in nezakonita. V tej fazi postopka so zato ostale pritožbene navedbe o datumu izračuna stanja preostalega dolga nepomembne. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II.točka izreka) razveljavilo (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ), pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji izvršilni stroški (165.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ).