Jedro

Sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala, da bo uredila hlevski izpust na način in pod pogoji, kot so določeni v Javnem razpisu in je zato posledično pravilno razlogovanje toženke, da konkretni Javni razpis ne omogoča plačila nepovratnih sredstev za takšne vrste ureditev hlevskega izpusta, kot ga želi urediti tožnica. Zato je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zavrnila tožničino vlogo v tem delu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se tožničina vloga št. 33110-719/2021 v delu sredstev v višini do 11.663,08 EUR delno odobri, del sredstev v višini 11.467,50 EUR pa se zavrne (1. točka izreka). Odločil je še, da mora biti zahtevek za izplačilo vložen na način, opredeljen v javnem razpisu, največ do višine 11.663,08 EUR ter da je skrajni rok za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev 30. 6. 2025 (2. točka izreka) in da z odobritvijo vloge stranka prevzema obveznosti in zahteve, ki izhajajo iz Javnega razpisa in veljavne področne zakonodaje. Za spremembo obveznosti iz te odločbe mora stranka na agencijo vložiti obrazložen zahtevek (3. točka izreka). Določil je še, da stranka lahko v 30 dneh od vročitve te odločbe pisno obvesti agencijo, da odstopa od pravice do sredstev, ki je določena v 1. točki tega izreka (4. točka izreka) ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka). Ugotovil je še, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (6. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 30. 12. 2021 vložila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev iz podukrepa Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (v nadaljevanju Podukrep), ki so bila razpisana z Javnim razpisom za podukrep 4.1 - Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 (Javni razpis). Tožnici so se nepovratna sredstva odobrila v zvezi s prednostnim področjem 2a (Izboljšanje ekonomske uspešnosti vseh kmetij ter zagotavljanje lažjega prestrukturiranja in posodabljanja kmetij, zlasti z namenom povečanja njihove udeležbe na trgu in tržne usmerjenosti), in sicer za namen: - 2.1.0: Drugo na osnovi treh ponudb za ureditev zasebne infrastrukture s končno priznano vrednostjo 0 EUR ter odobreno vrednostjo 0 EUR; - 1.3.5.1.1: Novogradnja objektov za shranjevanje kmetijske mehanizacije s končno priznano vrednostjo 23.326,16 EUR in odobreno vrednostjo 11.663,08 EUR. Tako je skupna višina odobrenih sredstev do 11.663,08 EUR. Tožnica je bila 30. 5. 2022 pozvana, da se opredeli do ugotovitve organa, da v vlogi kandidira tudi za naložbo v ureditev lovišča za škotsko govedo (pod šifro stroška 2.1.0: Drugo na osnovi treh ponudb), ki pa na tem Javnem razpisu ni upravičen strošek. Tožnica je v odgovoru na poziv 6. 6. 2022 predlagala zamenjavo stroška, če lovišče za škotsko govedo na tem razpisu ni upravičen strošek, in sicer za strošek naložbe v nakup traktorja. Sprememba stroška ni možna. Organ se sklicuje na 67. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), prvi odstavek 133. člena ZUP ter prvi odstavek 93. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gospodarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gospodarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 (Uredba). Pojasnjuje, da se s spremembo zahtevka ne sme istovetiti popravka in dopolnitve. S popravkom oziroma dopolnitvijo zahteve se razume zlasti odpravo formalnih pomanjkljivosti vloge, ki jo opravi stranka po lastni pobudi ali na poziv organa (67. člen ZUP) in dopolnjevanje in pojasnjevanje svojih trditev (drugi odstavek 146. člena ZUP). Popravki in dopolnitve zahteve ne predstavljajo spremembe v zahtevku stranke. Razširitev oz. sprememba zahtevka v upravnem postopku je dopustna, vendar le, kadar je določen materialni rok za uveljavljanje pravice oz. je treba razširitev ali spremembo uveljavljati pred potekom materialnega roka za vložitev zahtevka za uveljavljanje pravice. Rok za vložitev vlog na konkretni javni razpis je materialni rok, saj se nanaša na samo pravico in s potekom tega roka stranka izgubi pravico zahtevati sredstva. Ugotavlja še, da so v upravnih postopkih v zadevah odobritve in izplačila sredstev iz naslova ukrepov razvoja podeželja, ki se financirajo iz EKSRP, relevantne tudi določbe uredb EU, ki urejajo zadeve, v katerih se lahko vloge za pomoč, vloge za podporo, zahtevki za plačilo in dokumenti, ki jih stranka predloži organu, popravijo ali prilagodijo, potem ko so že bili predloženi organu. Tovrstne zadeve ureja Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. 7. 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (Uredba 809/2014/EU).

1V postopku odločanja o odobritvi ali izplačilu sredstev se lahko kadarkoli po vložitvi vloge, zahtevka za izplačilo sredstev ali pri prilogi dopusti popravek oz. prilagoditev pomote v vlogi, zahtevku za izplačilo sredstev ali prilogah, če so kumulativno izpolnjeni pogoji, da je napaka očitna in nedvoumna, da je stranka ravnala v dobri veri in da je napako mogoče odkriti ob preprostem pregledu dokumentov. V konkretni zadevi ne gre za nedvoumno in očitno napako, temveč za napačno razumevanje oz. interpretacijo predpisa, to je predmeta podpore, ki je določen v 1. točki drugega poglavja javnega razpisa (Namen podpore in vrsta naložb). Zato predloga stranke v zvezi z zamenjavo neupravičenega stroška z drugim, vsebinsko povsem drugačnim stroškom, ni mogoče upoštevati, strošek ureditve lovišča za govedo, ki ga stranka uveljavlja pod šifro 2.1.0, pa se kot neupravičen zavrne. Zaradi vsega zgoraj navedenega se vlagatelju namesto zaprošenih 23.130,58 EUR odobri 11.663,08 EUR.

3.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. Navaja, da je tožnica želela vlogo v dopolnitvi spremeniti. Sprememba vloge/stroška šele v dopolnitvi vloge (da bi namesto stroška, ki v javnem razpisu ni upravičen, uveljavljala drug strošek, ki ga prvotno v vlogi ni predvidela), ni možna. Poudarja še, da je prvostopni organ v pozivu na pojasnilo zgolj pojasnil, kateri stroški so upravičeni, ni pa s tem tožnice vabil k spremembi vloge. Toženka pojasnjuje, da je sprememba postavljenega zahtevka v upravnem postopku sicer dopustna, vendar pa je, kadar je določen materialni rok za uveljavljanje pravice, treba razširitev oz. spremembo uveljavljati pred potekom materialnega roka za vložitev zahtevka za uveljavljanje pravice. Rok za vložitev vlog na konkretni javni razpis je materialni rok, saj se nanaša na samo pravico, in s potekom tega roka stranka izgubi pravico zahtevati sredstva. Pritrjuje prvostopenjskemu organu, da v konkretni zadevi z ozirom na spremembo vloge zagotovo ni šlo za nedvoumno in očitno napako, temveč za napačno razumevanje oz. interpretacijo predpisa, natančneje predmeta podpore, ki je določen v 1. točki drugega poglavja Javnega razpisa (Namen podpore in vrsta naložb). Zato Organ predloga tožnice v zvezi z zamenjavo neupravičenega stroška z drugim, vsebinsko povsem drugačnim stroškom, utemeljeno ni upošteval.

4.Drugostopni organ tožnici še pojasnjuje, da 2. točka Javnega razpisa natančno določa, da so predmet podpore naslednje individualne in kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev iz 2. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe: a) ureditev gospodarskih poslopij oz. nakup pripadajoče opreme; b) nakup kmetijske mehanizacije, namenjene izvajanju ekološke pridelave; c) ureditev trajnega nasada za izvajanje ekološke pridelave; č) ureditev zasebnega namakalnega sistema, ki ima enega uporabnika ter nakup namakalne opreme. Iz navedenega izhaja, da v Javnem razpisu do podpore niso bili upravičeni pašniki oz. lovišča za govedo (prvi odstavek 2. točke Javnega razpisa (namen podpore in vrsta naložb)). Javni razpis je podpiral zgolj ureditev hlevskih izpustov in proste reje v okviru ureditve gospodarskih poslopij oz. nakupa pripadajoče opreme, ki so jih stranke lahko umestile pod šifro iz kataloga stroškov 1.1.5.1.1.1. novogradnje izpustov brez strehe - polna tla, vodo neprepusten do 100 m2. Zato je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je strošek ureditve lovišča za govedo, ki ga tožnica uveljavlja pod šifro 2.1.0. kot neupravičen zavrnil, saj ne gre za naložbo v okviru ureditve gospodarskih poslopij oz. nakupa pripadajoče opreme. To tožnica tudi sama priznava z navedbo, da želi urediti lovišče za govedo na pašniku, kar pa po zadevnem javnem razpisu ni predmet podpore. Dodatno drugostopni organ pojasnjuje še glede navedb tožnice o pomanjkljivosti kataloga stroškov ob njenem vztrajanju, da je lovišče za škotsko govedo upravičen strošek kot naložba v ureditev hlevskega izpusta in proste reje, da 95. člen Uredbe sicer strankam res daje na voljo določene dodatne možnosti (npr. strošek prijave na tri ponudbe v zvezi s III. poglavjem Uredbe), ki pa morajo biti še vedno skladne s samim namenom javnega razpisa, ki pa, kot že obrazloženo, ne podpira ureditve pašnikov oz. lovišč. Vse navedbe tožnice glede pomanjkljivosti kataloga stroškov so tako brezpredmetne.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

5.Tožnica se smiselno z zavrnilnim delom odločbe ne strinja. V tožbi in v vlogah z dne 3. 10. 2022 ter 28. 12. 2022 trdi, da želi urediti še prostor, kjer ima škotsko govedo - te živali živijo na prostem, mora pa jim urediti prostor, kjer se zbirajo, hranijo in napajajo, urejajo veterinarski posegi in pregleduje zdravstveno stanje živali, pomoč pri telitvah, omogoča številčenje živali itd. Ta prostor tožnica imenuje lovišče, namen tega prostora pa je hlevski izpust. V tem hlevskem izpustu morajo poravnati teren, urediti napajalnike in krmilnike, en del pa na novo ograditi. S tem namenom je tudi kandidirala na tem javnem razpisu. Meni, da je bil predmet podpore naveden v 2. točki prvega odstavka 5. člena Uredbe, in sicer druga alineja namena a) - ureditev hlevskega izpusta in proste reje. Njena prijava se je nanašala na to drugo alinejo, ker pa je v upravičenih stroških ni našla, se je prijavila na tri ponudbe, kot je tolmačeno, da se je treba, če strošek ni opredeljen v upravičenih stroških. Izbrala je 2.1.0. (Drugo na osnovi treh ponudb za ureditev zasebne infrastrukture), ker druge možnosti ni bilo. Prejela je poziv na vsebinsko pojasnitev vloge, kjer je organ navedel, da lovišče za škotsko govedo po tem razpisu ni upravičen strošek in navedel cel nabor naložb, ki pa so upravičen strošek, ter prosil za pojasnitev in opredelitev do navedenega. To pojasnitev je razumela, da lahko izbere drugo naložbo, ki jo menja za lovišče za škotsko govedo, zato so se odločili za traktor, ker niso želeli še nadaljnjih težav s pojasnjevanjem. Ta pojasnitev je bila za njih zavajajoča, saj so menili, da organ želi, da izberejo eno od teh navedenih naložb. Mogoče lovišče za škotsko govedo ni posrečen izraz, v resnici gre za izpust in prosto rejo živali na prostem. Strinja se z obrazložitvijo materialnega roka iz odločbe drugostopenjskega organa, ne strinja pa se z obrazložitvijo namena podpore in vrste naložb, saj lovišče za škotsko govedo ni pašnik, temveč je izpust in pri tem vztraja. Meni, da so po javnem razpisu upravičeni do izpusta za škotsko govedo, ker pa ga ni natančno opredeljenega v katalogu stroškov, ga uveljavlja na tri ponudbe. Gre za razumevanje namena podpore.

6.Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje in sodišču predlaga, naj jo zavrne. Sklicuje se na razloge, navedene v prvostopni in drugostopni odločbi.

O odločanju brez oprave glavne obravnave v zadevi

7.Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter v zvezi s peto alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank, pri čemer ni vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K I. točki izreka

8.Tožba ni utemeljena.

9.Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski in dopolnjeni v drugostopenjski odločbi, s katerimi se sodišče strinja in se nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. K tožbenim navedbam (ki so v pretežnem delu prepis oz. ponovitev pritožbenih navedb), pa še dodaja:

10.Sodišče ugotavlja, da sta upravna organa prve in druge stopnje pravilno štela, da na javnem razpisu sprememba vloge šele v dopolnitvi vloge (ko se namesto enega stroška uveljavlja drug strošek, ki v prvotni vlogi ni bil predviden) ni možna. Sprememba postavljenega zahtevka v upravnem postopku namreč ni dopustna, kadar je določen materialni rok za uveljavljanje pravice, kot v konkretni zadevi, ko je Javni razpis določal rok za vložitev vlog na Javni razpis (in je ta rok že pretekel, kot v konkretni zadevi). Drugačno obravnavanje bi namreč kršilo načelo enakopravnega obravnavanja prijaviteljev na Javni razpis. Zato organa kasnejšega predloga tožnice v zvezi z zamenjavo enega stroška z drugim, vsebinsko povsem drugačnim stroškom (stroški traktorja namesto hlevskega izpusta), povsem utemeljeno nista upoštevala. Sicer je tudi tožnica v tožbi navedla, da se strinja z obrazložitvijo drugostopenjskega organa glede materialnega roka.

11.Med strankama pa je sporno, ali je tožnica glede na določbe zadevnega Javnega razpisa upravičena do nepovratnih sredstev za predlagani hlevski izpust (t.i. lovišče za škotsko govedo). Sodišče ugotavlja, da je predmet podpore zadevnega Javnega razpisa določen v njegovi 1. točki drugega poglavja (Namen podpore in vrsta naložb). Gre za individualne in kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev iz 2. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe, in sicer med drugim tudi, kot izhaja iz druge alineje pod točko a) Ureditev gospodarskih poslopij oz. nakup pripadajoče opreme: ureditev hlevskega izpusta in proste reje. Kot pa je poudarila že toženka, je dodelitev sredstev po določbah tega Javnega razpisa vezana na ureditev hlevskega izpusta v sklopu ureditve gospodarskih poslopij. Tožnica ni nikjer v prijavi zatrdila, da želi hlevski izpust izvesti v zvezi z ureditvijo določenega gospodarskega poslopja, tudi ne kasneje, ko jo je organ pozval k dopolnitvi v zvezi z v vlogi priglašenim loviščem za škotsko govedo, niti v pritožbi in niti v sami tožbi. Tožnica tudi ni umestila stroškov lovišča za škotsko govedo v prijavi pod šifro iz kataloga stroškov 1.1.5.1.1.1. (novogradnje izpustov brez strehe - polna tla, vodo neprepusten do 100 m2), pač pa pod šifro 2.1.0. (Drugo na osnovi treh ponudb za ureditev zasebne infrastrukture). Tožnica sicer zavrača ugotovitev toženke, da je to, da ni nameravala izvesti hlevskega izpusta v zvezi z ureditvijo gospodarskih poslopij, tožnica priznala že s tem, ko je navajala, da želi urediti lovišče za govedo na pašniku. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je tožnica v vlogi zatrdila, da škotsko govedo ne potrebuje hleva, da so te živali vedno zunaj, so pa plašne in je zaradi tega treba imeti primerno lovišče zanje, da se jih lahko sploh spravi na prikolico za prevoz (npr. zaradi prodaje ali zakola). Iz navedenega očitno ne izhaja, da bi tožnica želela urediti hlevski izpust v zvezi z ureditvijo določenega gospodarskega poslopja oz. da bi želela izvesti novogradnjo izpustov brez strehe - polna tla, vodo neprepusten do 100 m2. Toženka je v zvezi z navedenim sicer tožnico pravilno tudi pozvala na pojasnilo glede predlaganega stroška ureditve lovišča za škotsko govedo, vendar je tožnica v odgovoru na poziv zgolj zamenjala strošek ureditve hlevskega izpusta s stroškom traktorja, ni pa pojasnila ničesar v zvezi s predlagano ureditvijo lovišča za škotsko govedo. Tega ni storila niti v pritožbi niti v skorajda identični tožbi, kjer tožnica tudi ne trdi, da bi želela urediti hlevski izpust v smislu, kot izhaja iz šifre kataloga stroškov 1.1.5.1.1.1. (novogradnje izpustov brez strehe - polna tla, za vodo neprepusten do 100 m2), pač pa le trdi, da mora poravnati teren, urediti napajalnike in krmilnike, en del na novo ograditi, kar bo omogočilo, da se škotsko govedo na tem prostoru zbira, hrani in napaja, da se urejajo veterinarski posegi in pregleduje zdravstveno stanje živali, da se jim pomaga pri telitvah, da se omogoča številčenje živali itd. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala, da bo uredila hlevski izpust na način in pod pogoji, kot so določeni v Javnem razpisu in je zato posledično pravilno tudi razlogovanje toženke, da konkretni Javni razpis ne omogoča plačila nepovratnih sredstev za takšne vrste ureditev hlevskega izpusta, kot ga želi urediti tožnica. Zato je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zavrnila tožničino vlogo v tem delu.

12.Izpodbijani akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

13.O stroških postopka sodišče ni odločalo, ker jih nobena od strank ni priglasila.

-------------------------------

1 Ta Uredba v 4. členu ureja pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko agencija upošteva popravke in prilagoditve napak. V vlogah, zahtevkih in sprejemnih dokumentih, potem ko so že bili predloženi, se lahko v skladu s prvim podstavkom 4. člena Uredbe 809/2014/EU vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevki za plačilo in vsi spremni dokumenti, ki jih predloži upravičenec, kadarkoli po predložitvi popravijo ali prilagodijo v primeru očitnih napak, ki jih prizna pristojni organ na podlagi celostne ocene posameznega primera in pod pogojem, da je upravičenec ravnal v dobri veri. Drugi pododstavek istega člena nadalje določa, da lahko pristojni organ očitne napake prizna samo, če so nedvoumne in se lahko odkrijejo v preprostem pregledu informacij v dokumentih iz prvega pododstavka. 2 Gre za ureditev hleva oz. nakupa pripadajoče opreme, vključno z ureditvijo skladiščnih kapacitet za živinska gnojila ter nakup kmetijske mehanizacije za namen hlevske reje (stroj za prekladanje materialov, mobilna dvoriščna mehanizacija in cisterne za gnojenje), ureditev hlevskega izpusta in proste reje, ureditev skladišča za krmo oz. nakup pripadajoče opreme ter nakup kmetijske mehanizacije za namen skladiščenja krme (stroji za prekladanje materialov in mobilna dvoriščna mehanizacija), ureditev skladišča oz. hladilnice za kmetijske pridelke oz. nakup pripadajoče opreme, ureditev objekta za shranjevanje kmetijske mehanizacije in nakup pripadajoče opreme. 3 To sicer izrecno navaja v pritožbi zoper izpodbijano odločbo.