Jedro

Institut nujne BPP je urejen v 36. členu ZBPP. Prosilec mora prošnjo za odločanje vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Pristojni organ za BPP prošnjo za nujno BPP zavrže kot prepozno, če jo prosilec vloži po izteku tega roka in če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči. Za organ, pristojen za BPP, je bistveno, da prošnjo prejme toliko časa pred iztekom roka za opravo tega dejanja, da je mogoče izvesti presojo in vsa potrebna opravila, zaradi katerih bo prosilcu omogočeno zastopanje po odvetniku. Iz tega razloga za odločanje o pravočasnosti podane prošnje za dodelitev nujne BPP ni relevantno, kdaj je prosilec prošnjo oddal na pošto, ampak kdaj je pristojni organ to prošnjo prejel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 493/2018 z dne 21. 3. 2018, odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A.A., tožnika v tem upravnem sporu, zavrže kot prepozna. Odločitev je utemeljila na ugotovitvi, da je prosilec 20. 3. 2018 vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. II Ks 30613/2010 z dne 13. 3. 2018, s predlogom, da se za izvajanje BPP določi Odvetniško družbo ... iz Ljubljane, ki naj bi bila delno seznanjena z zadevo in pokriva to območje. Predmetna prošnja za BPP je bila oddana priporočeno na pošto 19. 3. 2018, tožena stranka pa jo je v reševanje prejela 20. 3. 2018. Ker se je prosilcu rok za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep iztekel 22. 3. 2018, je imela tožena stranka za reševanje na razpolago le dva delovna dneva pred iztekom pritožbenega roka. Glede na tožnikove navedbe v prošnji je sodišče vzpostavilo ali poskušalo vzpostaviti stik z več odvetniki, in sicer najprej z B.B., nato z C.C., končno pa še s D.D., vendar odvetniki bodisi z zadevo niso bili seznanjeni in v tako kratkem času zadeve niso mogli preučiti bodisi so bili nedosegljivi, pri tem pa je tožena stranka za odvetnika E.E., ki je poleg odvetnice D.D. v predmetni kazenski zadevi zastopal tožnika, ugotovila, da ne opravlja več odvetniške dejavnosti. Tožena stranka je tako zaključila, da tožniku kljub prizadevanju ni mogla zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, ki bi v tako kratkem času uspela preučiti obsežno in zahtevno pravno materijo v konkretni zadevi ter sestaviti pritožbo zoper navedeni sklep, ter je glede na navedeno dejansko stanje tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrgla kot prepozno.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s predmetno kazensko zadevo na pošto priporočeno oddal 19. 3. 2018, iz česar izhaja, da je prošnjo podal pravočasno, saj je bila prošnja podana 4 dni pred iztekom roka za pritožbo, ki je 22. 3. 2018. Tožnik v nadaljevanju tožbe povzema tudi zakonsko določilo, da se šteje dan oddaje na pošto ali upravi zapora kot dan njene izročitve sodišču, če se pritožba pošlje priporočeno po pošti ali če se odda upravi zaporov. Nadalje navaja, da bi mu lahko tožena stranka dodelila kateregakoli odvetnika v okolici Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob, ki bi lahko na Okrožno sodišče v Murski Soboti podal predlog za podaljšanje roka za vložitev pritožbe, ker bi se moral pred vložitvijo pritožbe seznaniti z zadevo. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, predlaga pa tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

6. Institut nujne BPP je urejen v 36. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prvi odstavek tega člena določa, da prosilcu, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna BPP). Po drugem odstavku navedene določbe mora prosilec prošnjo za odločanje v primerih iz prejšnjega odstavka vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja iz prejšnjega odstavka. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da pristojni organ za BPP prošnjo za nujno BPP zavrže kot prepozno, če jo prosilec vloži po izteku roka iz prejšnjega odstavka in če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči. 7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP oddal na pošto priporočeno 19. 3. 2018, da jo je tožena stranka prejela 20. 3. 2018 in da je rok za vložitev pritožbe v zadevi, ki je predmet tožnikove prošnje za dodelitev BPP, iztekel 22. 3. 2018. Bistveno vprašanje, glede katerega se razhajata stališči tožnika in tožene stranke, pa je povezano s pravilnim tolmačenjem drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 36. člena ZBPP.

8. Namen nujne BPP je v tem, da pristojni organ za BPP prošnjo za njeno dodelitev obravnava hitro, brez nepotrebnega odlašanja, saj bi sicer dodelitev lahko prišla prepozno, ko bi bil prosilec glede uveljavljanja svoje pravice že prekludiran. Nikakor ni namen tega inštituta v tem, da bi se prosilcem nujna BPP dodelila brez vsakršne vsebinske presoje, kar je predvidel že zakonodajalec, ko je kot pogoj za dodelitev nujne BPP določil izpolnjevanje pogojev iz 24. člena tega zakona, to je t. i. objektivnega kriterija. In ravno zaradi te potrebne presoje organa, pristojnega za BPP, v zvezi z zagotovitvijo odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti nudenje pravne pomoči, preučiti zadevo, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP, in ustrezno ukrepati, je bil relevantni zakon spremenjen z novelo ZBPP-C v delu določitve roka, v katerem mora prosilec vložiti prošnjo za dodelitev BPP, ki prosilca zavezuje, da to prošnjo vloži najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja, v konkretnem primeru vložitve pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim je bila tožnikova zahteva za obnovo kazenskega postopka zavržena.

9. Glede na opisan namen določitve predmetnega roka je za organ, pristojen za BPP, bistveno, da prošnjo prejme toliko časa pred iztekom roka za opravo tega dejanja, da je mogoče izvesti presojo in vsa potrebna opravila, zaradi katerih bo prosilcu omogočeno zastopanje po odvetniku. V tej luči je po stališču sodišča napačno tožbeno zatrjevanje, da je v primerih nujne BPP potrebno upoštevati določila o rokih, kot jih določa splošni zakon, ki ureja upravni postopek, t. j. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ampak je treba upoštevati ureditev, ki jo kot specialno določa ZBPP. Ta zakon namreč v nasprotju s splošnim zakonom, ki pri teku rokov govori o dnevih, v primeru nujne BPP določa tek delovnih dni in to ravno zaradi specifičnega namena, ki je obrazložen zgoraj. Iz tega razloga za odločanje o pravočasnosti podane prošnje za dodelitev nujne BPP ni relevantno, kdaj je prosilec prošnjo oddal na pošto, ampak kdaj je pristojni organ to prošnjo prejel, saj mu le pravočasna predložitev prošnje omogoča udejanjanje namena nujne BPP.

10. V konkretnem primeru je imela tožena stranka na razpolaga dva delovna dneva (20. in 21. 3. 2018) pred dnevom izteka roka za vložitev pritožbe (22. 3. 2018). Tako je bil izpolnjen prvi zakonsko določen pogoj, ki je utemeljeval zavrženje tožnikove prošnje. Tožena stranka pa je pravilno presojala tudi izpolnitev drugega pogoja, ki predstavlja oceno tožene stranke, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči. V zvezi s tem je tožena stranka vzpostavila in poskušala vzpostaviti stik z več odvetniki, med katerimi sta bila najprej odvetnika iz odvetniške družbe, ki jo je kot izbranega odvetnika navedel tožnik v prošnji za dodelitev BPP in ki naj bi bila delno seznanjena z zadevo, vendar neuspešno. Ena od odvetnic, ki je tožnika zastopala v kazenskem postopku, v zvezi s katerim je tožnik vložil zahtevo za obnovo postopka, je svojo zavrnitev zastopanja tožnika obrazložila s tem, da v tako kratkem roku zadeve ne more preučiti. Iz teh dejstev je tožena stranka pravilno zaključila, da gre za prekratek rok, v katerem bi lahko oseba, pooblaščena za izvajanje pravne pomoči, uspela preučiti obsežno in zahtevno pravno materijo v konkretni zadevi. Sodišče pa toženi stranki še pojasnjuje, da roka za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka ni mogoče podaljšati.

11. Glede na navedeno je zaključek tožene stranke, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP prepozna, pravilen, zaradi česar je pravilna tudi odločitev tožene stranke, da to prošnjo zavrže. 12. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.