Jedro

V tožbi opredeljena vrednost spornega predmeta ne dosega tiste, določene v drugem odstavku 367. člena ZPP, zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zadevi tretjič razsodilo dne 10.1.2001. Tokrat je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je dvosobno stanovanje v Ljubljani, ki stoji na parc.št. 1070/1 in ostalih k.o..., skupno premoženje do 80 odstotkov in da sta deleža pravdnih strank na njem vsak do ene polovice, medtem ko je 20 odstotkov posebno premoženje tožeče stranke, kar naj se v zemljiški knjigi vknjiži tako, da znaša lastninska pravice tožeče stranke 60/100, tožene stranke pa 40/100. Poleg tega je ugotovilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank tolarska protivrednost 4 leta starega osebnega avtomobila znamke Golf Bencin v znesku 120.000 tolarjev, telefonskega priključka v znesku 7850 tolarjev in priprava za čaranje - iluzija, pri čemer znaša delež vsake od pravdnih strank ena polovica in mora tožena stranka plačati tožeči stranki 63.925 tolarjev in ji priznati polovični lastninski delež na iluziji. Kar je tožeča stranka zahtevala več, je sodišče zavrnilo.

Proti tej sodbi se je pritožila tožeča stranka in sodišče druge stopnje ji je delno ugodilo, tako da ji je prisodilo poleg zneska 63.925 tolarjev tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila. V preostalem delu je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo v nespremenjenem izpodbijanem, zavrnilnem delu.

Proti sodbi pritožbenega sodišča je pravočasno vložila revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka na prvi in drugi stopnji in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev celotnemu tožbenemu zahtevku, ali njeno razveljavitev. Sodiščema prve in druge stopnje očita zlasti to, da sta se preveč ukvarjali s časom, ko sta pravdni stranki živeli v izvenzakonski skupnosti, zanemarili pa sta njun prispevek pri nakupu stanovanja in prispevek tožničinih sorodnikov. Posebej graja datum, od katerega so prisojene zakonske zamudne obresti od plačila zneska 63.925 tolarjev.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99 - 96/02) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko pravdna stranka izčrpa svojo ustavno varovano pravico do pritožbe. Ker je torej naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi, je omejeno in je dovoljeno samo v tistih primerih, ki jih ZPP posebej določa. Zakon v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Zato je logično, da mora biti za zadostitev temu pogoju vrednost tožbenega zahtevka višja od navedenega zneska. V 44. členu ZPP je določeno, da je v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo navede tožeča stranka v tožbi, oziroma tista vrednost, ki jo določi sodišče pred začetkom glavne obravnave.

V konkretnem primeru je tožeča stranka navedla kot vrednost spornega predmeta vrednost 66.000 tolarjev, čeprav v reviziji navaja znesek 85.000 tolarjev. Ker nobeden od navedenih zneskov ne presega zneska 1.000.000 tolarjev, ki je določen kot revizijski prag, revizija tožeče stranke ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče ni moglo vsebinsko obravnavati, temveč jo je po 377. členu ZPP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (374. člen ZPP).