Jedro

Dolžnik je v ugovoru navedel, da je del glavnice poravnal. Ker je v zvezi s svojimi trditvami sodišču predložil tudi dokaze, je njegov delni ugovor moč šteti za obrazloženega glede glavnice v višini 375.244,39 SIT.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep o izvršbi se v 2. točki izreka razveljavi za glavnico v znesku 375.244,39 SIT in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Odločitev o upnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 23.01.2001 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno delno ugovarjal. Navedel je, da pošilja dokazila o tem, da je bil poravnan del glavnice in sicer 100.000,00 SIT dne 03.01.2001, 50.000,00 SIT dne 11.01.2001 in s kompenzacijo še 220.305,89 SIT dne 23.01.2001 ter 4.938,50 SIT dne 29.01.2001. Z ostalim delom sklepa pa soglaša. Sodišče prve stopnje je upnika pozvalo, da na ugovor odgovori in ga pri tem opozorilo na posledice po 1. odst. 58. člena ZIZ. Upnik je na ugovor pravočasno odgovoril. Navedel je, katere zneske je dolžnik resnično poravnal in predlog za izvršbo za plačani znesek 375.224,39 SIT umaknil, vztraja pa pri plačilu obresti in stroškov. Priglasil je tudi stroške odgovora na ugovor. Sodišče prve stopnje je delni ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov delni ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je del glavnice poravnal in je v zvezi s svojimi trditvami sodišču predložil tudi dokaze (priloge B1-B6). Dolžnikov delni ugovor je zato, glede glavnice v višini 375.244,39 SIT, moč šteti za obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je sodišče druge stopnje sklep o izvršbi v 2. točki izreka delno razveljavilo ter zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ in zadevo v obsegu kot je razviden iz izreka tega sklepa odstopiti pristojnemu sodišču. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da kljub delni razveljavitvi sklepa o izvršbi, ni poseglo v odločitev o povračilu stroškov izvršilnega postopka, saj je dolžnik glavnico delno poravnal šele po vložitvi predloga za izvršbo dne 03.01.2001. Ker dolžnik obveznosti ni izpolnil prostovoljno, je bil upnik terjatev prisiljen izterjati v izvršilnem postopku in je zato upravičen do povračila vseh stroškov, ki so mu nastali v zvezi z vloženim predlogom za izvršbo, saj so bili ti stroški potrebni (5. odst. 38. člena ZIZ). 100.000,00 SIT, ki jih je dolžnik poravnal prav na dan, ko je upnik vložil predlog za izvršbo, pa na višino odmerjenih stroškov po veljavni Odvetniški tarifi in Zakonu o sodnih taksah ne vpliva. O stroških, ki so upniku nastali v zvezi z vloženim odgovorom na ugovor (t.j. o pritožbenih stroških) pa bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).