Jedro

Drugi tožnik v svojem predlogu ostaja v sferi dvoma v subjektivno nepristranskost razpravljajoče sodnice, ki je lahko le razlog za izločitev in ki je bil že izčrpan v sklepu o zavrnitvi predloga za njeno izločitev.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Med pravdnima strankama je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v teku pravdni postopek (v katerem nastopata sedanja tožnika v tej vlogi kot pravna naslednika po med pravdno umrlem prvotnem tožniku dr. A. D.) zaradi prenehanja preživninske obveznosti in nedopustnosti izvršbe. Na glavni obravnavi 29.10.2008 je prva tožnica predlagala izločitev razpravljajoče sodnice, ker kljub izpovedbi prvotnega in pozneje umrlega tožnika, da predstavljajo toženkine nenehne zahteve po preživnini sofisticiran poskus umora zaradi pridobitve večje premoženjske koristi, ni obvestila o tem tožilstva in je zato sokriva za smrt moža oziroma očeta sedanjih tožnikov kot sostorilka ali pa odgovorna za pomoč pri kaznivem dejanju naklepnega umora iz koristoljubja. Glede na to pa je drugi tožnik na isti obravnavi še predlagal, da se "zadeva preseli na drugo sodišče", ker ne verjame v verodostojnost in da ta njegov dvom potrjuje odnos, ki ga ima sodnica do tožnikov. Po tem, ko je bila zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice zavrnjena v že izvedenem zakonsko predvidenem postopku, je bila zadeva predložena Vrhovnemu sodišču zaradi odločitve o predlogu za delegacijo pristojnosti.

Predlog ni utemeljen.

Stvarna in krajevna pristojnost sodišča za odločanje v sodnem postopku je urejena z zakonom. Tudi pogoji za sicer izjemoma predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB in št. 45/2008) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Drugi tožnik v svojem predlogu za prenos pristojnosti smiselno sicer izraža svoj dvom v t.i. objektivno nepristranskost za odločanje v tej zadevi pristojnega sodišča, vendar tak dvom utemeljuje z odnosom razpravljajoče sodnice do tožnikov - torej z očitkom, namenjenim neposredno njej kot konkretni naslovljenki in hkrati naravni sodnici v tej zadevi. S tem pa ostaja v sferi dvoma v kvečjemu t.i. subjektivno nepristranskost razpravljajoče sodnice, ki je lahko le razlog za izločitev in ki je bil že izčrpan v sklepu o zavrnitvi predloga za njeno izločitev. To pomeni, da ne more biti hkrati še "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Drugi tožnik pa tudi sicer pušča docela nepojasnjeno , kako bi mogla naravni sodnici očitana opustitev ali njeno neko nekonkretizirano ravnanje vzbuditi utemeljen dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije ali sicer v dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja. Neutemeljen predlog je zato bilo treba zavrniti.