Jedro

Plačila, na katera se sklicuje dolžnik v ugovoru, so bila opravljena na podlagi drugega izvršilnega naslova in drugemu upniku, zato ugovorni razlog, da je obveznost prenehala, ni podan.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

S sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII P 32/92, z dne 9. 1. 1998, zaradi izterjave zneska 57.795,60 SIT z zamudnimi obrestmi, zneska 62.735,00 SIT z zamudnimi obrestmi, pravdnih stroškov v znesku 6.075,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter izvršilnih stroškov v znesku 1.498,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tak sklep je dolžnik vložil ugovor. Navaja, da sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII P 32/92 ni prejel. Za imenovano terjatev je tudi že bila dovoljena izvršba I 524/95 za izterjavo 126.880,00 SIT, ki se nanašajo na terjatev na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, I K 378/93. Terjatev je bila dne 3. 3. 1999 poravnana. Kot dokaz prilaga dražbeni razglas in fotokopije vplačil. Upnica je na ugovor odgovorila. Navaja, da je sodba, na podlagi katere je predlagala izvršbo, pravnomočna, zato sklepa, da mu je bila tudi vročena. Iz dolžnikovih prilog izhaja, da zneski niso bili plačani na upnikov račun, temveč na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani za poravnavo terjatve po izvršilni zadevi, v kateri je bilo upnik Okrožno sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor ni utemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (čl. 54/2 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98).

Ugovor ni utemeljen.

Sodišče prve stopnje je pravilno dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII P 32/92 je postala pravnomočna dne 9. 1. 1998 (gl. priloge B1, B2). V izvršilni zadevi, na katero se sklicuje dolžnik, je upnik Okrožno sodišče v Ljubljani in ne A. d. d. Tudi potrdila o plačilih kažejo, da so bili zneski poravnani na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani in ne na račun upnika. V obeh izvršbah gre za različna upnika in različna izvršilna naslova. Tako dolžnik ne navaja nobenega dejstva, na podlagi katerega bi terjatev prenehala po izvršljivosti odločbe oz. v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Zato ni podan noben od ugovornih razlogov, naštetih v 1. odstavku 55. člena ZIZ, ne drug razlog, ki bi preprečeval izvršbo.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi.