Jedro

Ker je stranka sledila prejetemu pozivu na odpravo pomankljivosti in je v roku vlogo dopolnila s pooblastilom, vloge ni mogoče zavreči. Iz danega pooblastila namreč jasno izhaja namen stranke, da za podpis in vložitev vloge na javni poziv pooblasti določeno osebo, kar pomeni, da je stranka s kasneje predloženim pooblastilom vsekakor izkazala odobritev že opravljenih dejanj.

Pravno varstvo je v primerih odločitev (tako vsebinskih kot tudi procesnih) po ZPOP-1, ne glede na splošno ureditev v ZUP, zagotovljeno neposredno v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije tujih investicij in tehnologije št. 303-4-03684/2020/6 z dne 8. 8. 2022 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je s sklepom št. 303-4-03684/2020/6 z dne 8. 8. 2022 zavrgla vlogo z evidenčno številko 303-4-03684/2020/1, s katero se je tožeča stranka dne 21. 4. 2021 preko uporabniškega računa „Moj SPIRIT“ prijavila na javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2 (1. točka izreka), ter ugotovila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila v prvotnem postopku vloga tožeče stranke zavržena s sklepom tožene stranke št. 303-4-03684/2020/2 (brez datuma) iz razloga, ker vloge ni podpisala in oddala pooblaščena oseba. Naslovno sodišče je s sodbo II U 222/2021 z dne 17. 11. 2021 tožbi ugodilo, tam izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

3. V ponovljenem postopku je tožena stranka skladno s petim odstavkom 55. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) tožečo stranko pozvala, naj za pooblaščenca A. A., ki je oddal in podpisal vlogo, predloži pooblastilo in hkrati s pooblastilom izkaže odobritev že opravljenih dejanj od dne 21. 4. 2021 dalje. Tožeča stranka je v danem roku posredovala pooblastilo, datirano na 21. 6. 2022, za katerega je tožena stranka ocenila, da ni ustrezno, saj iz njega ni razvidno, da bi tožeča stranka odobrila opravljena dejanja A. A., pri navedbi trajanja pooblastila pa tudi ni navedeno, od kdaj pooblastilo velja. Tožena stranka je zato na podlagi šestega odstavka 55. člena ZUP vlogo tožeče stranke zavrgla.

4. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu iz vseh tožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Navaja, da ji je tožena stranka odvzela pravico do pritožbe, sklicujoč se pri tem na 34. člen Zakona o podpornem okolju za podjetništvu (v nadaljevanju: ZPOP-1), ki je sicer specialni predpis, vendar pa ga tožena stranka v predmetni zadevi ne bi smela uporabiti, temveč bi se morala opreti izključno na določbe ZUP. Skladno s 34. členom ZPOP-1, ki se navezuje na 29. in 30. člen ZPOP-1, namreč ni pritožbe (le) zoper sklep o izboru prejemnikov sredstev in zoper obvestilo neizbranim kandidatom, medtem ko izpodbijani sklep temelji na določilu šestega odstavka 55. člena ZUP, ki izrecno predvideva pritožbo zoper sklep o zavrženju vloge. Ker je tožena stranka v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni poučila o možnosti vložitve pritožbe, je s tem kršila načelo pravne varnosti, pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS in pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Prav tako je ravnala tudi v nasprotju s pravico do učinkovitega pravnega sredstva po 13. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča po 47. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

5. Tožeča stranka nadalje navaja, da določba šestega odstavka 55. člena ZUP določa sankcijo zgolj v primeru nepredložitve pooblastila, v konkretnem primeru pa je bilo pravočasno predloženo zahtevano pooblastilo, le da ga tožena stranka ni štela za popolno. Izpostavlja, da je tožena stranka v pozivu na predložitev pooblastila zapisala: „Hkrati s tem pooblastilom izkažete odobritev že opravljenih dejanj od 21. 4. 2021 dalje.“ Zaradi tovrstne dikcije v pozivu je bila prepričana, da je s posredovanjem pooblastila izkazala tudi odobritev že opravljenih dejanj od dne 21. 4. 2021 dalje. Tožena stranka je namreč ni izrecno pozvala, naj posebej odobri že opravljena dejanja od 21. 4. 2021 dalje.

6. V primeru, ko je pooblastilo predloženo naknadno, kot je bilo v obravnavanem primeru, je treba po mnenju tožeče stranke šteti, da je vsa dejanja opravil strankin pooblaščenec, pri čemer naknadno pooblastilo učinkuje tudi za nazaj, kot izhaja iz komentarja Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, Ljubljana 2020, 1. knjiga, str. 387). S predložitvijo pooblastila z dne 21. 6. 2022, s katerim je pooblaščenca pooblastila za elektronski podpis in elektronsko oddajo vloge na javnem pozivu, je izkazala odobritev že opravljenih dejanj pooblaščenca od dne 21. 4. 2021 dalje. Če je bila tožena stranka kljub temu mnenja, da pooblastilo ne vsebuje odobritve že opravljenih dejanj, pa bi jo morala ponovno pozvati na odpravo pomanjkljivosti. Prav tako je tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa ni zaslišala in ji ni dala možnosti, da se skladno z 9. členom ZUP izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke in se zavzema za zavrnitev tožbenega zahtevka. Navaja, da je bila tožeča stranka seznanjena s petim odstavkom 55. člena ZUP ter z vsebino obrazložitve sodbe II U 222/2021-11 z dne 17. 11. 2021, v kateri je naslovno sodišče pojasnilo, da bo morala tožeča stranka v ponovnem postopku predložiti pooblastilo za zastopanje in odobriti konkretno dejanje, ki je že bilo opravljeno, t. j. vložitev vloge z dne 21. 4. 2021 na javni poziv. Poudarja, da je izpolnila obveznosti, ki jih je imela na podlagi petega odstavka 55. člena ZUP in sodbe II U 222/2021-11 z dne 17. 11. 2021. Po njenem mnenju iz pisnega pooblastila z dne 21. 6. 2022 ne izhaja, da bi zakoniti zastopnik tožeče stranke B. B. naknadno odobril, da je A. A. kot pooblaščenec tožeče stranke elektronsko podpisal vlogo z dne 21. 4. 2021, nato pa tudi elektronsko vložil to vlogo na javni poziv. V pooblastilu prav tako ni opredeljeno, od kdaj dalje naj bi veljalo to pooblastilo.

8. Tožena stranka nadalje navaja, da je identične pozive, ki temeljijo na podlagi petega odstavka 55. člena ZUP, v letu 2022 prejelo več prijaviteljev na isti javni poziv. Preostali prijavitelji, kjer se kot podpisnik in vlagatelj vloge na javni poziv ne pojavlja A. A., so ravnali v skladu s pozivom in petim odstavkom 55. člena ZUP. Izpostavlja še, da je naslovno sodišče že večkrat odločalo v upravnih sporih, ki so se nanašali na zavrženje vlog na javne pozive po ZPOP-1, tudi sicer pa tožeča stranka zoper izpodbijani sklep ni vložila pritožbe, ampak tožbo, ki je sedaj predmet tega upravnega spora.

9. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi sodišče seznanila s sodbama II U 300/2022 z dne 22. 12. 2022 in II U 303/2022 z dne 22. 12. 2022, s katerima je naslovno sodišče v zadevah z enako dejansko in pravno podlago tožbenemu zahtevku ugodilo, odpravilo sklep tožene stranke in zadevo vrnilo slednji v ponovni postopek.

10. Tožena stranka je dne 26. 1. 2023 podala predlog za izvedbo glavne obravnave iz razloga, ker sta zgoraj navedeni sodbi v nasprotju s sodbo Upravnega sodišča RS III U 300/2009 z dne 4. 6. 2010. 11. V nadaljnjih pripravljalnih vlogah sta tožeča stranka in tožena stranka vztrajali pri dotedanjih navedbah v postopku.

12. Tožba je utemeljena.

13. Pravno podlago za odločanje v predmetni zadevi predstavlja peti odstavek 55. člena ZUP, v skladu s katerim lahko organ dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo. Šesti odstavek navedenega člena pa določa, da če stranka v roku, ki ga določi organ, ne predloži pooblastila za vloženo zahtevo, organ takšno vlogo zavrže, razen če je dolžan nadaljevati postopek po uradni dolžnosti.

14. Med strankama ni sporno, da je A. A. dne 21. 4. 2021 v imenu tožeče stranke oddal vlogo na javni poziv, pri čemer pooblastilo za oddajo in elektronski podpis ni bilo priloženo vlogi. Tožena stranka je skladno z napotilom naslovnega sodišča v sodbi II U 222/2021 z dne 17. 11. 2021 tožečo stranko pozvala, naj za pooblaščenca A. A. predloži pooblastilo in hkrati s pooblastilom izkaže odobritev že opravljenih dejanj od dne 21. 4. 2021 dalje. Prav tako ni sporno, da je tožeča stranka pooblastilo posredovala v danem roku. Sporno pa je vprašanje, ali je predloženo pooblastilo z dne 21. 6. 2022 vsebovalo odobritev že opravljenih dejanj.

15. Na področju procesnega prava je pooblaščenec opredeljen kot oseba, ki je upravičena, da v imenu in na račun pooblastitelja (stranke v postopku) v mejah pooblastila opravlja procesna dejanja. Upravičenost pooblaščenca za zastopanje temelji na izjavi volje (pooblastitvi) zastopanega. Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim določena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in za račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. S pooblastitvijo se vzpostavi t. i. zunanje razmerje, ki je odločilno v razmerju do tretjih, v konkretnem primeru do upravnega organa.

16. V obravnavanem primeru je tožeča stranka na poziv tožene stranke predložila pooblastilo, datirano na 21. 6. 2022, v katerem je izrecno navedeno, da tožeča stranka pooblašča A. A., računovodjo, za „e-podpis in elektronsko oddajo vloge, ki jo oddajamo na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2“. Glede na vsebino pooblastila sodišče ocenjuje, da je tožeča stranka s tem nedvomno izkazala, da odobrava že opravljena dejanja pooblaščenca. Četudi v pooblastilu resda ni izrecno navedeno, da velja od dne 21. 4. 2021 naprej (rubrika, od kdaj naprej pooblastilo velja, namreč ni izpolnjena), je iz same vsebine pooblastila očitno, da se nanaša na konkretno procesno dejanje, in sicer na oddajo vloge na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2. Nenazadnje je že sam obrazec naslovljen kot „Priloga 1 - Pooblastilo za e-podpis in elektronsko oddajo vloge“, na pooblastilu pa se nahajata tako podpis tožeče stranke kot tudi žig in podpis pooblaščenca A. A., s. p., kar vse po presoji sodišča pomeni, da je tožeča stranka kot pooblastitelj tudi navzven izkazala voljo, da za vložitev vloge na predmetni javni poziv pooblasti A. A. 17. Čeprav je tožena stranka v pripravljalnih vlogah navajala, da naj bi v zvezi s presojanim vprašanjem obstajala neenotna sodna praksa, sodišče meni, da gre pri sodbi Upravnega sodišča RS III U 300/2009 z dne 4. 6. 2010 za drugačno dejansko stanje kot v sodbah Upravnega sodišča RS II U 300/2022 z dne 22. 12. 2022 in 303/2022 z dne 22. 12. 2022 ter v predmetni zadevi. Iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča RS III U 300/2009 z dne 4. 6. 2010 namreč ni moč razbrati, da bi bilo v pooblastilu odvetnici omenjeno kakršnokoli procesno dejanje, kar pa ne drži za obravnavani primer, ko je v pooblastilu izrecno navedeno, da se nanaša na e-podpis in elektronsko oddajo vloge na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2. 18. V zvezi s tožbenimi navedbami, da tožeči stranki ni bila dana možnost pritožbe, sodišče še pojasnjuje, da 34. člen ZPOP-1 kot specialni zakon v obravnavani zadevi resda izrecno izključuje možnost pritožbe le zoper sklep o izboru prejemnikov sredstev iz 29. člena ZPOP-1 ter zoper obvestilo neizbranim kandidatom iz 30. člena ZPOP-1, kar pa po presoji sodišča ne pomeni, da je zato mogoča pritožba zoper procesni sklep o zavrženju vloge kot nepopolne. Namen izključitve pritožbe je namreč v pospešitvi postopka odločanja v postopkih odločanja o vlogah na javni poziv, pravno varstvo pa je v primerih tako vsebinskih kot tudi procesnih odločitev po ZPOP-1 kot specialnem predpisu zagotovljeno neposredno v upravnem sporu.V primeru enostopenjskih postopkov, kot je obravnavani, je torej pravno varstvo pravic strank zagotovljeno neposredno pred sodiščem, kar pomeni, da očitki o kršitvi pravice tožeče stranke do pravnega sredstva niso utemeljeni.

19. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče izpodbijani sklep na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo morala tožena stranka ob upoštevanju četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 šteti vlogo tožeče stranke za popolno in o njej vsebinsko odločiti.

20. Sodišče je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.1

21. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki sta jo v postopku upravnega spora zastopala odvetnika kot pooblaščenca, upravičena do povrnitve stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče ob upoštevanju 22% DDV, kar znaša skupno 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

1 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.