Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sklep Pdp 276/2009

ECLI:SI:VDSS:2009:PDP.276.2009 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

odpoved pogodbe o zaposlitvi sodno varstvo pravni interes
Višje delovno in socialno sodišče
4. junij 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker ima lahko tudi formalno pomanjkljiva (nepodpisana) odpoved pogodbe o zaposlitvi za delavca negativne pravne posledice, je tožnik imel pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in s tem procesnih pravic ni zlorabil.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa se delno spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki ni pod pritožbo, umik tožbe tožnika vzelo na znanje in postopek ustavilo. V 2. točki izreka izpodbijanega sklepa je naložilo tožniku, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 737,40 EUR v 8 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa spremeni tako, da odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, oziroma podredno, da izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z neupoštevanjem določbe petega odstavka 41. člena ZDSS-1 ocenilo, da je tožnik zlorabil procesne pravice, pri čemer ni pojasnilo, katera pravica je bila zlorabljena in kako je do zlorabe prišlo. Sodišče le ugotavlja, da tožnik ni imel razloga za sodno varstvo. Če tožnik nima procesne pravice, potem jo tudi ne more zlorabiti. Tožnik je v tožbi in v pripravljalni vlogi pojasnil, zakaj je bil prisiljen vložiti tožbo. Tožena stranka ga je spravila v nenavaden položaj, saj je podpisal vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer te odpovedi hkrati ni prejel. Z vročitvijo odpovedi mu je pričel teči pritožbeni rok. Vložitev tožbe je preprečila, da toženka ni realizirala odpovedi, zato je tožnik po izteku pritožbenega roka tožbo umaknil spričo dejstva, da mu delovno razmerje ni prenehalo.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vtoževal razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 30. 6. 2008, izplačilo plač in ostalih pravic po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 6. 2007, izplačilo zakonskih zamudnih obresti od neto plač in izplačilo denarne odškodnine iz naslova reintegracije delovnega razmerja pri toženi stranki v višini 15-ih mesečnih plač tožnika, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo (kar znese 21.000,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila. Poleg tega je zahteval tudi povrnitev pravdnih stroškov. Tožbi je priložil pogodbo o zaposlitvi z dne 27. 6. 2007, redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (A3), iz katere sicer ni razviden niti datum izdaje niti datum prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, niti ni podpisana s strani zakonitega zastopnika tožene stranke, obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (A4), prav tako brez datumskih podatkov in podpisa zakonitega zastopnika. Poleg tega je v spis vložil tudi fotokopijo pisne obdolžitve v zvezi z nameravano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (A5) z vabilom na zagovor, pisni zagovor tožnika (A6), zapisnik o zagovoru (A7) in zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja z dne 13. 11. 2008 (A8).

Na podlagi zgoraj navedenega je potrebno predmetni individualni delovni spor uvrstiti med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. Peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) določa, da delodajalec v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni imel razloga za vložitev tožbe, ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi, četudi mu je bila vročena, tako formalno pomanjkljiva, da naj ne bi imela pravnih posledic. Ta odpoved ne vsebuje datuma prenehanja delovnega razmerja, datuma izdaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ni podpisana s strani pooblaščene osebe tožene stranke. Zaključilo je, da je tožnik dejansko prejel odpoved, ki bi jo lahko označili kot „obrazec“ odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožnik nadaljeval z delovnim razmerjem pri toženi stranki, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pravne posledice niso nastale, kar pomeni, da je najmanj preuranjeno vložil tožbo oziroma ni imel razloga za sodno varstvo.

Tretji odstavek 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) določa, da lahko delavec med drugim ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima lahko tudi formalno pomanjkljiva odpoved pogodbe o zaposlitvi za delavca določene negativne pravne učinke ob dejstvu, da je bila delavcu vročitev takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi opravljena. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je podpisal vročitev sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki pa mu je tožena stranka fizično ni hotela izročiti (kar sicer smiselno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa). Glede na to je tožnik po stališču pritožbenega sodišča v izogib zamudi prekluzivnega roka za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vsekakor imel pravni interes za vložitev tožbe. Pojem zlorabe procesnih pravic, kot ga opredeljuje peti odstavek 41. člena ZDSS-1, je potrebno razlagati restriktivno. Delavec je napram delodajalcu v podrejenem položaju, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo poda delodajalec, je za vložitev tožbe vezan na 30 dnevni prekluzivni rok (člen 204/3 ZDR). Tudi pomanjkljiva odpoved pogodbe o zaposlitvi (te pomanjkljivosti bi lahko sicer tožena stranka naknadno odpravila) bi lahko učinkovala zoper tožnika, zato tožnik z vložitvijo tožbe procesnih pravic ni zlorabil. Glede na to, da izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi vsebuje podatke o tožniku in obrazložen odpovedni razlog (ukinitev tožnikovega delovnega mesta), ta odpoved po stališču pritožbenega sodišča ne predstavlja nekega splošnega obrazca, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz te odpovedi izhaja jasen namen tožene stranke, da bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi prav tožniku. Ker torej tožnik v vložitvijo tožbe ni zlorabil procesnih pravic, je dolžan delodajalec kriti svoje stroške postopka v tem individualnem delovnem sporu skladno z določbo petega odstavka 41. člena ZDSS-1. Ker je bila pritožba tožnika utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in odločitev o pravdnih stroških spremenilo tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (tožnik zato, ker je tožbo v tem individualnem delovnem sporu umaknil, tožena stranka pa glede na peti odstavek 41. člena ZDSS-1, ker tožnik z vložitvijo tožbe ni zlorabljal procesnih pravic).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka. Ker odgovor na pritožbo tožene stranke ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo. Pritožbeno sodišče sodišče o pritožbenih stroških tožnika ni odločalo, ker jih ta ni priglasil.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia