Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primerih, ko je stečajni dolžnik stranka postopka, ki se začne po začetku stečajnega postopka, je vedno treba ugotavljati, ali premoženje, ki je predmet spora, spada v stečajno maso ali ne. Samo glede premoženja, ki spada v stečajno maso, je upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, v drugih primerih pa ne.
Obveznost, ki se prisilno izvršuje v izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan v tem upravnem sporu izpodbijani sklep, vpliva na obseg stečajne mase, saj gre za obveznost v zvezi s premoženjem stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka. Obravnavani upravni spor zato spada med postopke, v katerih je tožnikova procesna sposobnost omejena, saj bi z njegovim vodenjem lahko nastale finančne posledice za tožnikovo premoženje.
Po presoji sodišča bi predmetni upravni spor lahko vplival na obseg stečajne mase, to pa pomeni, da mora stečajnega dolžnika v tem upravnem sporu zastopati stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Tožnik sam nima procesne sposobnosti, da bi sam vložil predmetno tožbo v upravnem sporu. Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Ker stečajni upravitelj vložene tožbe ni odobril, gre za neobstoječe dejanje tožnika. Zato je sodišče tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.
Tožba se zavrže.
1. Z izpodbijanim sklepom številka 06182-3115/2021-28 z dne 17. 10. 2022 je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Maribor (v nadaljevanju: inšpekcijski organ), kot prepozno zavrgel pritožbo inšpekcijskega zavezanca (tožnika v tem postopku) zoper sklep o dovolitvi izvršbe številka 06182-3115/2021-20 z dne 7. 9. 2022. Z navedenim sklepom je inšpekcijski organ ugotovil izvršljivost in dovolil izvršbo odločbe številka 06182-3115/2021-12 z dne 12. 4. 2022, s katero je bilo tožniku zaradi ugotovljenih nepravilnosti na lokaciji s parc. št. 328/7 k.o. ... in 703/6 k.o. ... odrejeno, da mora (1.) do 1. 6. 2022 pooblaščencem za ravnanje z odpadki predati cca 2 m3 odpadnih kosov betona (klas. št. odpadka 17 01 01), odpadne delovne stroje (BCS kosilnica, obračalnik, kultivatorja), tri avtoprikolice, kose odpadnega železa, kovinske dele strojev, vse skupaj cca. 11 m3 (klas. št. odpadka 16 01 17), odpadno bivalno prikolico (klas. št. odpadka 16 01 07), cca. 2 m3 odpadnih ploščic (klas. št. odpadka 17 01 03), cca 3 m3 odpadne plastične in kovinske embalaže, onesnažene z nevarnimi snovmi (olje) (klas. št. odpadka 15 01 10*), cca 4 m3 odpadnega stavbnega pohištva – okna, vrata (klas. št. odpadka 17 02 01), cca 10 m3 odpadnega konstrukcijskega lesa (klas. št. odpadka 17 02 01), 15 kosov izrabljenih avtomobilskih gum (klas. št. odpadka 16 01 03), (2.) do 1. 6. 2022 oddati na zbiralnem mestu za zbiranje izrabljenih vozil ali v obratu za razstavljanje, ki izvaja tudi prevzem izrabljenih vozil, štiri izrabljena vozila (OPEL Vectra, VW Golf, OPEL Monterey, Mercedes Benz 200). Odločeno je še bilo, da mora zavezanec takoj po odpravi nepravilnosti obvestiti inšpektorja (II. točka izreka) ter ugotovljeno, da stroški postopka niso nastali (III. točka izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (IV. točka izreka).
2. Zoper sklep o zavrženju pritožbe je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor (sedaj: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) z odločbo številka 0612-68/2022-2550-5 z dne 5. 1. 2023 kot neutemeljeno zavrnilo.
3. Tožnik je 10. 2. 2023 vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri citira različne predpisa in navaja, da zemljišče, na katerem se nahajajo stvari, ki jih mora odstraniti, ni v njegovi lasti in da izvršba grobo posega v pravico do razpolaganja z zasebno lastnino.
4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.
5. Tožba ni dovoljena.
6. Po 80. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena ZPP.
7. V obravnavani zadevi je sodišče iz podatkov spisa in javno objavljenih podatkov AJPES (iz Vpisnika zadev v postopkih zaradi insolventnosti Vrhovnega sodišča RS) ugotovilo, da je tožnik v osebnem stečaju. Postopek osebnega stečaja se je začel dne 1. 7. 2022 in se vodi pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opravilno številko St ...
8. V primeru postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ta ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju: ZFPPIPP). Pri razpolaganju s tem premoženjem postane stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP), s preostalim premoženjem, ki je izvzeto iz stečajne mase, kot tudi z vsemi drugimi pravicami, pa stečajni dolžnik lahko samostojno razpolaga. Skrb stečajnega upravitelja je namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. V primerih, ko je stečajni dolžnik stranka postopka, ki se začne po začetku stečajnega postopka, je zato vedno treba ugotavljati, ali premoženje, ki je predmet spora, spada v stečajno maso ali ne. Samo glede premoženja, ki spada v stečajno maso, je upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, v drugih primerih pa ne.1
9. Na podlagi 224. člena ZFPPIPP je stečajna masa premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upniku (prvi odstavek). V stečajno maso spadajo: 1. premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, 2. vse premoženje, doseženo z: unovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter 3. premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka (drugi odstavek).
10. Predmet obravnavanega upravnega spora je presoja zakonitosti sklepa o zavrženju pritožbe tožnika, ki jo je ta vložil zoper sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe z dne 12. 4. 2022, s katero je tožniku kot imetniku odpadkov (tj. povzročitelju in posestniku odloženih odpadkov) naložena obveznost oddaje tam navedenih odpadkov in izrabljenih vozil. Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da obveznost, ki se prisilno izvršuje v izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan v tem upravnem sporu izpodbijani sklep, vpliva na obseg stečajne mase, saj gre za obveznost v zvezi s premoženjem stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka dne 1. 7. 2022. Obravnavani upravni spor zato spada med postopke, v katerih je tožnikova procesna sposobnost omejena, saj bi z njegovim vodenjem lahko nastale finančne posledice za tožnikovo premoženje.2
11. Tožnik kot stečajni dolžnik je pravdno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (78. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). To pomeni, da ima stečajni upravitelj A. A. v tem upravnem sporu položaj tožnikovega zakonitega zastopnika.
12. Sodišče je zato stečajnega upravitelja A. A. z dopisom z dne 16. 8. 2023 obvestilo o tožbi in ga pozvalo, naj se izreče, ali vloženo tožbo odobrava. Ob tem ga je tudi opozorilo, da bo tožbo zavrglo, če je v postavljenem roku ne bo odobril. Poziv je bil v vednost posredovan tudi tožniku ter toženki.
13. Stečajni upravitelj je v dopisu z dne 30. 8. 2023 sodišču odgovoril, da tožbe ne odobrava.
14. Po presoji sodišča bi predmetni upravni spor lahko vplival na obseg stečajne mase, to pa pomeni, da mora stečajnega dolžnika v tem upravnem sporu zastopati stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Tožnik sam nima procesne sposobnosti, da bi sam vložil predmetno tožbo v upravnem sporu. Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Ker stečajni upravitelj vložene tožbe ni odobril, gre za neobstoječe dejanje tožnika. Zato je sodišče tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.
1 Tako sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016. Primerjaj tudi sklep VSRS I Up 240/2021 z dne 2. 3. 2023. 2 Enako stališče je zavzelo Upravno sodišče RS tudi v upravnem sporu pod opr. št. II U 419/2022, v katerem je bila predmet izpodbijanja odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Maribor, številka 06182-3115/2021-12 z dne 12. 4. 2022 (sklep II U 419/2022-14 z dne 15. 6. 2023).