U-I-170/20

8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Slavke Pušnik in Roberta Rozmana, oba Šempeter v Savinjski dolini, ki ju zastopa Boštjan Verstovšek, odvetnik v Celju, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10 in 8/19), kolikor kategorizira javno pot "Kokot-Sv. Miklavž" (odsek 906262) v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 354 in 374, obe k o. Dvor, se zavrže.

2.Pobudnika sama nosita svoje stroške s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Kokot-Sv. Miklavž" (odsek 906262) v delu, ki poteka po zemljiščih v njuni solasti.[1] Zatrjujeta, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navajata, da Občina Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju Občina) s pobudnikoma ni sklenila nobenega pravnega posla za pridobitev pravice do javne poti na zemljiščih parc. št. 354 in 374, obe k o. Dvor, niti ni bil izveden postopek razlastitve. Zatrjujeta pravočasnost pobude. Pobudnika navajata, da sta v novembru 2019 prejela dopis TEPS PNM, d. o. o., Šmarje pri Jelšah, z dne 19. 11. 2019, v katerem je pošiljatelj zapisal, da naj bi po njunih nepremičninah potekala javna cesta. Trdita, da sta za to, da je Občina z Odlokom sporno javno pot kategorizirala tudi po navedenih zemljiščih, izvedela 5. 12. 2019, ko sta po poizvedovanju pri Občini po pooblaščencu prejela dopis Občine št. 371-0039/2019 z dne 3. 12. 2019 (v nadaljevanju Odgovor Občine), iz katerega izhaja potrditev Občine o poteku javne poti 906262 po njunih nepremičninah. Navajata, da sta Občino z dopisom dne 9. 12. 2019 pozvala k spremembi Odloka in izvzetja sporne javne poti v delu, ki poteka po zemljiščih v njuni solasti, do 31. 12. 2019 in jo opozorila, da bosta v nasprotnem primeru podala pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, Občina pa je na njuno zahtevo odgovorila, da sprememba do tega dne ni mogoča, niti do vložitve pobude Odloka ni spremenila ali njegove spremembe uvrstila na dnevni red seje Občinskega sveta Občine in ni podala ponudbe za odkup zemljišč. Predlagata, naj Ustavno sodišče njune stroške s pobudo naloži v plačilo Občini.

2.Občina v odgovoru na pobudo oporeka navedbam pobudnikov glede pravočasnosti pobude. Navaja, da je pobudnica že 26. 7. 2017 pri Občini po svojem pooblaščencu ARS PROJEKTIRANJE, Anton Strniša, s. p., Gabrovec pri Kostrivnici 1a, Podplat, vložila vlogo za izdajo projektnih pogojev k delni odstranitvi enostanovanjske hiše s predvideno nadzidavo na parcelah št. *142, 373, 374, 353 in 354, vse k. o. Dvor. Iz priložene idejne zasnove oziroma grafičnega prikaza prometne ureditve naj bi bilo razvidno, da je dostop do enostanovanjske hiše pobudnikov po občinski cesti JP 906262. Občina pojasni, da je izdala projektne pogoje št. 351-65/2017 z dne 13. 10. 2017 (v nadaljevanju Projektni pogoji) in jih pooblaščencu pobudnice vročila 7. 11. 2017. Dodaja, da je v 4. točki Projektnih pogojev zapisano: "Dovoz do obravnavanega objekta poteka po obstoječem dovoznem priključku, ki poteka po parcelah investitorice in se odcepi od kategorizirane občinske ceste JP 906262, ki je kategorizirana do objekta HŠ Sotensko pri Šmarju 29. Ob tem dodajamo, da cesta JP 906262 ni odmerjena in poteka po zasebnih parcelah". Navaja, da so bili Projektni pogoji podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja Upravne enote Šmarje pri Jelšah št. 351-733/2017-10 z dne 21. 11. 2017 (v nadaljevanju Gradbeno dovoljenje), iz katerega prav tako izhaja, da ima obravnavani objekt priključek z odcepom na kategorizirano občinsko cesto JP 906262, zaradi česar je bilo pobudnici izdano gradbeno dovoljenje. Trdi, da iz navedenega jasno izhaja, da sta pobudnika za kategorizacijo JP 906262 vedela že leta 2017 in da je pobuda, vložena 22. 4. 2020, prepozna. Navaja, da je iz priloženih mapnih kopij in orto foto posnetkov razvidno, da kategorizirana JP 906262 zagotovo poteka po zemljišču parc. št. 374, k. o. Dvor, ne pa tudi po zemljišču parc. št. 354, k. o. Dvor.

3.Pobudnika v izjavi o navedbah v odgovoru Občine vztrajata pri zatrjevani pravočasnosti in utemeljenosti pobude. Trdita, da med postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja nista prejela informacije, da bo kategorizirana cesta potekala po njunih zasebnih zemljiščih, da iz Gradbenega dovoljenja ni razvidno, da naj bi po parcelah pobudnikov potekala kategorizirana javna pot, in da ju nikoli nihče ni obvestil o kategorizaciji predmetne ceste, niti tega nista mogla ugotoviti iz Odloka. Vztrajata pri prvotni navedbi, da sta za to, da po njunih parcelah poteka kategorizirana občinska JP 906262, izvedela 5. 12. 2019 s prejemom Odgovora Občine. Navajata, da so navedbe Občine, da sporna javna pot ne poteka po zemljišču parc. št. 354, k. o. Dvor, v nasprotju z Odgovorom Občine, v katerem je jasno navedeno, da ta pot poteka po zemljiščih parc. št. 354 in 374, obe k. o. Dvor.

B.

4.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

5.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok).

Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja enoletnega objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[2] Da je sklicevanje pobudnika na subjektivni rok lahko uspešno, mora torej izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).[3]

6.Izpodbijani Odlok je začel veljati 18. 5. 2010.[4] Pobudnika sta pobudo vložila 22. 4. 2020 in se glede pravočasnosti pobude po vsebini sklicujeta na subjektivni rok. Trdita, da sta za nastanek škodljivih posledic, nastalih z Odlokom, izvedela s prejemom Odgovora Občine 5. 12. 2019. Občina je s tem dopisom odgovorila na vprašanje pooblaščenca pobudnikov, katera cesta, navedena v Odloku, teče po zemljiščih parc. št. 354 in 374, obe k. o. Dvor. Občina trditvam pobudnikov glede pravočasnosti pobude oporeka in se sklicuje na vlogo pobudnice z dne 26. 7. 2017 za izdajo projektnih pogojev, Projektne pogoje in Gradbeno dovoljenje, ki jih prilaga odgovoru na pobudo. Iz Projektnih pogojev, ki so bili kasneje tudi podlaga za izdajo Gradbenega dovoljenja, čemur pobudnika ne oporekata, izhaja, da je pot JP 906262 opredeljena kot javna pot, od katere se odcepi dovozni priključek do obravnavanega objekta, ni odmerjena in poteka po zasebnih parcelah. Na grafičnem prikazu kot prilogi k vlogi za izdajo projektnih pogojev, ki prikazuje tudi prometno ureditev, je vrisana občinska cesta, ki poteka po zemljiščih pobudnikov (nesporno po zemljišču parc. št. 374, k. o. Dvor), in dovozni priključek k objektu. Da ima obravnavani objekt priključek na kategorizirano cesto JP 906262, izhaja tudi iz Gradbenega dovoljenja (glej 2. točko obrazložitve tega sklepa). Glede na navedeno pobudnika po oceni Ustavnega sodišča, ob upoštevanju vsebine navedenih listin, s sklicevanjem na Odgovor Občine, prejet dne 5. 12. 2019, nista prepričljivo utemeljila trditve, da sta za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega Odloka izvedela tega dne, in nista izkazala, da sta pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložila v enem letu od dneva, ko sta za nastanek teh posledic izvedela. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka v izpodbijanem delu zavrglo (1. točka izreka).

7.Pobudnika sta zahtevala povrnitev stroškov. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10) je javno pot "Kokot-Sv. Miklavž" (odsek 906262) določil v 6. členu pod zap. št. 52. S 4. členom Odloka o spremembi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 8/19) je bila navedena javna pot določena v 6. členu Odloka pod zap. št. 56.

[2]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), 5. točka obrazložitve, in št. U-I-314/13 z dne 7. 1. 2015, 3. točka obrazložitve.

[3]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22), 11. točka obrazložitve.

[4]Člen 10 Odloka določa, da Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok je bil v tem glasilu objavljen 3. 5. 2010.