13. 6. 2023

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Andrej Oblak, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d. o. o., Ljubljana, na seji 13. junija 2023

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 201/2021 z dne 13. 10. 2021 in sodbo Upravnega sodišča št. I U 2426/2018 z dne 11. 6. 2021 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-21-209/2015-6 z dne 18. 10. 2018 in odločbo Finančne uprave št. DT 0610-3808/2011-47 01321-25 z dne 22. 9. 2015 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS).

2.Pritožnikove vloge, ki jo je opredelil kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 68. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12 – v nadaljevanju ZDavP-2) in 68.a člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19, 66/19 in 163/22), Ustavno sodišče ni obravnavalo, ker je presojo izpodbijanih določb predlagal podrejeno. Čeprav pritožnik ni izrecno navedel, da pobudo vlaga podrejeno, tak njegov namen jasno izhaja iz vsebine navedb v pobudi.[1] ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, zato Ustavno sodišče take podrejene pobude ne presoja. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi ugotovilo, da izpodbijani posamični akti temeljijo na protiustavnem predpisu, oceno njegove ustavnosti opravilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

3.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata

[1]Pritožnik namreč zatrjuje, da je Upravno sodišče napačno razložilo peti odstavek tedaj veljavnega 68. člena ZDavP-2, kolikor določa, da se davek po tej določbi odmeri, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec razpolaga s premoženjem, ki precej "presega dohodke", ki jih je davčni zavezanec napovedal. Napačna naj bi bila njegova razlaga nedoločenega pojma oziroma standarda "precejšnje preseganje", ki naj bi ga razložilo na način, kot da pomeni precejšnje neskladje med premoženjem in prihodki v absolutnem znesku. Po mnenju pritožnika pa že jezikovna razlaga navedene določbe narekuje razlago, da gre za neskladje v relativnem smislu.