Jedro

Z začasnimi odredbami se v družinskopravnih zadevah začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo koristi otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.

Sodišče prve stopnje je tako svojo odločitev pravilno uprlo na mnenje CSD, ki je ugotovil ogroženost vseh otrok, torej tudi 15-letnega A. A. , ki je pod vplivom očeta in preko njega poskuša navezati stike oz. ugotoviti lokacijo, kamor se je predlagateljica s preostalimi ml. otroki zatekla, zaradi družinskega nasilja nad njimi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano začasno odredbo v I. točki izreka vseh pet mladoletnih otrok do pravnomočne odločitve v tej zadevi začasno zaupalo v varstvo in vzgojo materi - predlagateljici. Stike med nasprotnim udeležencem in mladoletnimi otroki je do pravnomočne odločitve v tej zadevi uredilo tako, da potekajo neosebno po telefonu v obsegu enkrat na 14 dni v trajanju 1 ure, in sicer ob torkih ob 15ʰ. Stiki se izvajajo ob prisotnosti strokovnih delavk varne hiše, oče (nasprotni udeleženec) pa naj z otroci govori slovensko. Stiki se lahko razširijo tako, da po začetnih uvajalnih stikih potekajo nato enkrat ali 2x tedensko v trajanju 1 ure. (II. točka izreka). Sodišče je glede dela začasne odredbe, ki se nanaša na stike pod nadzorom, slednje omejilo na devet mesecev in za primer kršitve izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR.

2.Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper odločitev, ki se nanaša na dodelitev ml. A. A. v varstvo in vzgojo predlagateljici in v delu, ki se nanaša na stike med otroki in nasprotnim udeležencem. Meni, da ml. A. A. ni ogrožen, saj tudi ZPND za njega ni veljal. Slednji ves čas živi pri starših nasprotnega udeleženca in si stikov z materjo ne želi. Nadalje meni, da je način izvajanja stikov preveč omejujoč in bi morali potekati 1x tedensko, po dveh oz. treh mesecih pa bi se morali povečati tako po obsegu, kot tudi po načinu izvajanja, torej, da bi potekali na prostem, prav tako bi se uvedli vikend stiki pri nasprotnem udeležencu na naslovu bivanja v Mariboru. Dejansko bo v korist otrok, da očeta oziroma nasprotnega udeleženca vidijo vsaj 1x tedensko preko telefona. Sicer pa je sodišče dejansko stanje ugotovilo zmotno ter bistveno kršilo določbe postopka, saj ni zaslišalo ml. A. A. , kljub temu, da je slednji že star 15 let. Priglaša stroške pritožbenega postopka in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano odločitev spremeni oz. sklep razveljavi.

3.V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega sklepa. Pri tem dodaja, da A. A. že od decembra 2025 ne hodi v šolo, zato je pravilno in v njegovo največjo korist, da ostane skupaj z ostalimi otroki, zaupa v varstvo in vzgojo materi, ki lahko edina zagotovi varno, stabilno in spodbudno okolje stran od nasilja in zlorabe drog. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.V predmetni zadevi teče postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitve ml. otrok v varstvo in vzgojo ter določitev preživnine in stikov. Predlagateljica je istočasno podala predlog za izdajo začasne odredbe, s katero se naj otroci začasno dodelijo v varstvo in vzgojo njej ter določijo stiki med nasprotnim udeležencem in ml. otroki pod nadzorom.

7.Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (določba 161. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).

8.Z začasnimi odredbami se v družinskopravnih zadevah začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo koristi otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne, torej izjemne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali do nasilja. Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo namreč velik neposredni vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovi izdaji pristopati restriktivno1. Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo z nižjim dokaznim standardom, torej s stopnjo verjetnosti, ko je ugotavljalo dejstva, ki govorijo v korist za izdajo začasne odredbe oziroma proti njej.

9.Bistvo pritožbene graje izpodbijanega sklepa je, da sodišče prve stopnje ml. A. A. , ki je star 15 let, ne bi smelo zaupati v varstvo in vzgojo materi, saj pri njej ne želi živeti in sedaj živi pri starših nasprotnega udeleženca skupaj z njim, prav tako sodišče ml. otroka ni zaslišalo. Nadalje se ne strinja z odločitvijo sodišča glede obsega stikov, saj meni, da bi ti morali biti določeni v večjem obsegu in se tudi postopoma širiti.

10.Nima prav pritožba, da bi sodišče prve stopnje za izdajo začasne odredbe moralo zaslišati ml. otroka, ker je slednji star 15 let. Nenazadnje noben od udeležencev v postopku do izdaje sedaj izpodbijane začasne odredbe (ki jo je sodišče prve stopnje izdalo po izvedenem kontradiktornem postopku) slednjega ni predlagal. Sodišče prve stopnje je tako svojo odločitev pravilno uprlo na mnenje CSD, ki je ugotovil ogroženost vseh otrok, torej tudi 15-letnega A. A. , ki je pod vplivom očeta in preko njega poskuša navezati stike oz. ugotoviti lokacijo, kamor se je predlagateljica s preostalimi ml. otroki zatekla, zaradi družinskega nasilja nad njimi.

11.Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo ugotovitvam mnenja CSD z dne 3. 4. 2026, dopolnjenega dne 24. 4. 2026, iz katerega izhaja visoka stopnja konflikta med udeležencema postopka ter prisotnost nasilja s strani nasprotnega udeleženca. Nasprotnemu udeležencu je namreč bil izrečen ukrep prepovedi pri približevanja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), ki ga je nasprotni udeleženec kršil, zato se je predlagateljica bila primorana skupaj z ml. otroki vrniti v varno hišo.

12.S tem je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otrok, če bi bili še nadalje zaupani v varstvo in vzgojo obema staršema, stiki pa ne bi potekali nadzorovano. Zato sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, ki je pravilo sledilo mnenju CSD, da so podani pogoji, da se vseh pet ml. otrok začasno zaupa v varstvo in vzgojo predlagateljici in omejijo stiki z nasprotnim udeležencem, ter se jim tako omogoči, da ne bodo živeli v strahu in se bodo lahko zdravo razvijali in šolali v varnem okolju brez družinskega nasilja nasprotnega udeleženca.

13.Slednje velja tudi za najstarejšega izmed petih otrok A. A. , saj je slednji pod močnim vplivom očeta, ki preko slednjega poskuša vzpostaviti stik s predlagateljico in ne obiskuje pouka, kar je za 15-letnega otroka vsekakor ogrožujoče.

14.Ko bodo med nasprotnim udeležencem in ml. otroki vzpostavljeni ustrezni neosebni stiki, ki trenutno potekajo pod nadzorom strokovnih delavcev varne hiše, pa se bodo slednji lahko razširili v kolikor slednji otrok ne bodo ogrožali.

15.Glede na trenutno situacijo, ko so otroki skupaj s predlagateljico v varni hiši, pa je nemogoče že vnaprej predvideti, kako bodo stiki lahko potekali čez dva oziroma tri mesece, zato tudi natančnejša določitev stikov vnaprej ni mogoča.

16.Ker je v teku redni postopek varstva koristi otrok, bo sodišče prve stopnje samo ali preko CSD pridobilo tudi mnenje otrok, predvsem najstarejšega A. A. (in ga ustrezno ovrednotilo) oz. mu omogočilo sodelovanje v postopku.

17.Ker je tako vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otrok s strani nasprotnega udeleženca, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18.Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka v skladu s 101. členom ZNP-1.

-------------------------------

1Ustavno sodišče je v odločbi Up-410/01, z dne 14. 2. 2002 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka. Tako tudi v enotni sodni praksi: VSL Sklep IV Cp 149/2023, VSC I Cp 201/2022, VSL IV Cp 2123/2017, VSL sklep IV Cp 734/2021, VSM III Cp 300/2020.