Jedro

Dejstvo, da je emisijska vrednost delnic določena prenizko, ne more pomeniti ničnosti. Z dokapitalizacijo namreč pride do spremembe glede razmerij lastništva, če vsi družbeniki ne zagotovijo sredstev v enakih deležih oziroma izvedejo vplačila osebe, ki še niso družbeniki. Da družbenik, ki je glasoval za dokapitalizacijo, ne bo vplačal vložka, ker je ta previsok in rok prekratek (vsaj tako meni udeleženec), ne more pomeniti vzroka ničnosti.

15.Pritožbeno sodišče je odgovorilo na vse pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče ni spregledalo ostalih pritožbenih obširnih navedb, vendar iz navedenih razlogov, ker jih ni štelo za pravno odločilne za presojo v tem pritožbenem postopku, jih ni upoštevalo.

Povečanje osnovnega kapitala drugih subjektov ureja peti odstavek 10.a člena ZUKSB, ki določa, da "DUTB" (pravni prednik udeleženca) lahko sodeluje pri prestrukturiranju gospodarske družbe s katerim koli pravnim poslom, ki lahko gospodarski družbi omogoči, da postane kratkoročno ali dolgoročno plačilno sposobna. Udeleženec bi torej lahko sodeloval pri dokapitalizaciji, saj mu tega zakon ni preprečeval.

Med strankama niso bila sporna nobena pravno odločilna dejstva, zato je povsem jasno, da registrskemu sodišču v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZSReg ni bilo treba prekinjati postopka.

Izrek

16.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobenih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Vsak udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

17.Po posebni določbi prvega odstavka 18. člena ZSReg v registrskem postopku vsak udeleženec plača svoje stroške.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Registrsko sodišče je 27. 12. 2022 (red. št. 2) pri predlagatelju vpisalo povečanje osnovnega kapitala od 10.334.374,47 EUR na 15.334.374,47 EUR in spremembo družbene pogodbe, na podlagi sklepa skupščine z dne 15. 11. 2022. Po pritožbi udeleženca (tedaj še pravnega prednika DUTB, sedanjega udeleženca SDH) je 10. 5. 2023 (red. št. 13) registrsko sodišče izdalo še sklep, s katerim je udeležbo udeleženca dovolilo in njegov ugovor ter predlog za prekinitev registrskega postopka zavrnilo. Pritožbi udeleženca proti sklepu o predlogu za prekinitev postopka in ugovoru zoper predlog registrskega sodišča z dne 10. 5. 2023 je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. IV Cpg 360/2023 z dne 27. 7. 2023 ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v delu, kjer je registrsko sodišče zavrnilo predlog za prekinitev postopka in ugovor zoper predlog o vpisu povečanja osnovnega kapitala v sodni register in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje. Registrsko sodišče se je v novem postopku vsebinsko opredelilo do predloga za prekinitev postopka in ugovora zoper predlagani vpis udeleženca.

-------------------------------

Pritožba udeleženca zoper sklep o vpisu povečanja osnovnega kapitala v sodni register (prvi sklep z dne 27. 12. 2022) in sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka in ugovora zoper predlagani vpis (zadnji sklep z dne 13. 9. 2023)

2. Udeleženec se je zoper prvi in zadnji sklep pravočasno pritožil in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v novo odločanje. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

1Enako v sklepu VSL IV Cpg 97/2023, 9. 3. 2023, točka 13.

Odločitev pritožbenega sodišča in razlogi

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da se prva in druga pritožba vsebinsko prekrivata. Zato bo pritožbeno sodišče na pritožbi odgovarjalo skupaj.

2Zato se sklicevanje na sodno prakso VS RS II Ips 568/2009, 8. 12. 2011, II Ips 259/2013, 21. 5. 2015, II Ips 259/2013, 21. 5. 2015, II Ips 44/2014, 8. 10. 2015, III Ips 179/99, 27. 1. 2000 (se nanaša na spremembo družbene pogodbe, ki je v konkretnem primeru že pravnomočna) ne sklada s konkretnim primerom.

O očitanih kršitvah postopka

5. Iz dejanskih ugotovitev v zadnjem sklepu izhaja, da je udeleženec vložil ugovor in predlog za prekinitev postopka še preden je registrsko sodišče odločilo o vpisu, s čimer je bil predlagatelj seznanjen. Vse navedene okoliščine je pritožbeno sodišče že pojasnilo v sklepu opr. št. IV Cpg 360/2023 z dne 27. 7. 2023 (9. točka). Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bilo kršeno načelo kontradiktornosti in storjena absolutna bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1.

3Glej str. 13 do 16 notarskega zapisnika skupščine, 15. 11. 2022.

6. Registrsko sodišče se je v zadnjem sklepu opredelilo do očitkov udeleženca v ugovoru, da naj bi želel družbenik C. na škodo udeleženca izigrati učinke izključitve. Neutemeljeno je torej pritožbeno stališče, da sklep ni obrazložen v skladu s četrtim odstavkom 35. člena ZSReg. Zato tudi ni podana očitana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1. Sicer se je registrsko sodišče, kot izhaja iz vsebine obrazložitve, zmotno sklicevalo namesto na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cpg 97/2023 z dne 9. 3. 2023 na prej omenjeni sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cpg 360/2023 z dne 27. 7. 2023. Bistveno za odločitev v sklepu je bilo oblikovano pravilno stališče registrskega sodišča, da so trditve udeleženca glede nedopustne kavze sprejetih sklepov o spremembi družbene pogodbe in dokapitalizaciji neutemeljene. Pravno odločilnega pomena je, da je udeleženec družbenik in da mu na skupščini dne 15. 11. 2022 niso bile kratene nobene njegove pravice. Pojem morale iz četrte alineje 390. člena ZGD-1 pa je skrčen na vsebino sklepa skupščine. Ničnostni razlog povezan z moralo je zato strogo usmerjen le na vsebino (besedilo) sklepa skupščine, ne pa na zatrjevana ozadja in motive, glede katerih udeleženec ni ponudil relevantnih dokazov.

7. Ne drži pritožbeni očitek, da bi registrsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tem, da naj bi bil izrek izpodbijanega sklepa nejasen, ker naj ne bi določal kakšna sprememba podatkov se vpiše v sodni register. O vpisu povečanja osnovnega kapitala pri predlagatelju je bilo namreč odločeno že s prvim sklepom, v zadnjem sklepu pa je registrsko sodišče za svojo odločitev navedlo tudi razloge. Prvi in zadnji sklep skupaj tvorita celoto, odločeno je bilo tako o predlagateljevem predlogu za vpis sprememb v sodni register in o predlogu za prekinitev postopka ter o ugovoru udeleženca.

8. ZSReg vsebuje posebno določbo, kdaj registrsko sodišče samo odloči o predlogu predlagatelja in kdaj je dolžno prekiniti postopek vpisa v sodni register. V prvem primeru odloča samo o predhodnem vprašanju, razen če o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ ali če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Le tedaj, ko je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno, prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju (drugi odstavek 33. člena ZSReg). Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju dejstva niso bila sporna in je registrsko sodišče o vseh pravno pomembnih dejstvih lahko samo napravilo materialnopravno presojo utemeljenosti predloga za vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register.

4V spisu l. št. 129 do 151 glej vsebino Odločbe.

Materialno pravo

9. Pravna podlaga, ki jo je glede očitanih ničnostnih razlogov treba upoštevati je določena v 390. členu ZGD-1. Ta določba je bila že povzeta v prejšnjih razlogih tega sklepa (četrta alineja prvega odstavka 390. člena ZGD-1). Udeleženec je že v postopku na prvi stopnji izpostavljal vprašanje zakonitosti vsebine sprejetih skupščinskih sklepov pod 5. točko o dokapitalizaciji predlagatelja. Enako trdi sedaj v pritožbi, da so sklepi skupščine pod 5. točko na podlagi tretje in četrte alineje prvega odstavka 390. člena ZGD-12 v zvezi s 522. členom ZGD-1 nični, saj nasprotujejo prisilnim predpisom in morali zato, ker skuša družbenik C. (večinski družbenik, ki je sprejel sporni sklep) na škodo udeleženca izigrati učinke izključitve družbenika in preprečiti, da bi udeleženec v primeru izključitve pridobil obvladujoč vpliv nad družbo. To je skušal udeleženec narediti že v preteklosti, saj so se poslovni deleži v predlagatelju vedno prenašali znotraj skupine povezanih družb. Korporacijska dejanja enega družbenika izvedena v škodo drugega družbenika oziroma pravni posli, ki so sklenjeni zato, da se izigra tretje osebe, pa se vedno štejejo pojmovno za nemoralna. Namen sklepov skupščine z dne 15. 11. 2022 je tako po mnenju udeleženca izigrati učinke izključitve in doseči, da lahko C. še vedno izvršuje obvladujoč vpliv nad subjektom vpisa kljub povzročeni škodi udeležencu, zaradi katere bo izključen.

5M. Kocbek, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana, 2014, stran 562.

10. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo registrskega sodišča, da dejstvo, da je emisijska vrednost delnic določena prenizko, ne more pomeniti ničnosti in jih pritožbeno uveljavljanje razlogov ne more omajati. Z dokapitalizacijo namreč pride do spremembe glede razmerij lastništva, če vsi družbeniki ne zagotovijo sredstev v enakih deležih oziroma izvedejo vplačila osebe, ki še niso družbeniki. Da družbenik, ki je glasoval za dokapitalizacijo, ne bo vplačal vložka, ker je ta previsok in rok prekratek (vsaj tako meni udeleženec), ne more pomeniti vzroka ničnosti. Trditve, da bosta (oziroma sta že) vplačila iz naslova povečanja osnovnega kapitala opravili družbi A. in B., ki naj bi bili le bodoča slamnata družbenika (pritožba trdi, da družbi, ki sta vplačali nove vložke iz naslova povečanja osnovnega kapitala, delujeta v krogu D. D., ki je dejanski lastnik subjekta vpisa, ta pa je od nekdaj izigraval upnike in imetnike deležev, ki niso z njim povezani), pa so povsem pavšalne in dokazno nepodprte. Zgolj sklicevanje, da gre za enako delovanje kot v zadevi X., v krogu povezanih oseb in v dokaz ponujeni časopisni članki, namreč ne more pomeniti, da so s tem vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana dejstva, ki bodo rezultirala v ničnost. Pri tem pa so povsem pavšalne tudi trditve udeleženca o škodi, ki naj bi mu zaradi dejanj družbenika C. nastajala, saj ne pojasni v čem konkretno se mu izkazuje škoda zaradi povečanja osnovnega kapitala predlagatelja, ki so predmet tega registrskega postopka. Trditve o izigravanju tretjih oseb, kot tisto dejstvo, ki je v nasprotju z moralnimi načeli in zaradi česar je kavza pravnega posla (sklep skupščine) nedopustna, pa v danem primeru ne pride v poštev, saj udeleženec ni tretja oseba niti upnik.

11. Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da naj bi 23. člen, v trenutku izglasovanih skupščinskih sklepov, tedaj veljavnega Zakona o ukrepih za krepitev stabilnost bank (ZUKSB) udeležencu preprečeval sodelovanje pri dokapitalizaciji. Ta določba namreč dokapitalizacije subjekta vpisa sploh ne ureja, saj določa le postopek in pogoje za dokapitalizacijo bank. Subjekt vpisa pa ni banka. Povečanje osnovnega kapitala drugih subjektov ureja peti odstavek 10.a člena ZUKSB, ki določa, da "DUTB" (pravni prednik udeleženca) lahko sodeluje pri prestrukturiranju gospodarske družbe s katerim koli pravnim poslom, ki lahko gospodarski družbi omogoči, da postane kratkoročno ali dolgoročno plačilno sposobna. Udeleženec bi torej lahko sodeloval pri dokapitalizaciji, saj mu tega zakon ni preprečeval.

12. Razlogi za dokapitalizacijo predlagatelja so bili pojasnjeni na navedeni skupščini, med drugim tudi, da je dokapitalizacija potrebna zaradi dokončne Odločbe Agencije za varstvo konkurence (AVK) št. 001/2017 z dne 30. 12. 2009 in, ker je v teku izrek globe predlagatelju v prekrškovnem postopku.

Pritožbeno sodišče le še pripominja, da je iz javno dostopnih medijev razvidno, da je: "SDH (država) prodala svoj delež v Salomonu, Delo, 16. 12. 2023." Slednje pomeni, da so vsa nasprotovanja udeleženca v tem postopku postala brezpredmetna.

13. Iz vsega navedenega izhaja, da med strankama niso bila sporna nobena pravno odločilna dejstva in zato je povsem jasno, da registrskemu sodišču v skladu z navedenim drugim odstavkom 33. člena ZSReg ni bilo treba prekinjati postopka.

14. Ugotavljanje ničnostnih razlogov je torej zamejeno s samo vsebino. Ta mora biti v nasprotju z moralo ali javnim redom. Zato sploh ni pravno odločilnega pomena, s kakšnim namenom je bilo izvedeno povečanje osnovnega kapitala in ali je emisijska cena novih vložkov določena prenizko. Širša ozadja, ki jih uveljavlja udeleženec postopka, namen oziroma cilji sprejemanja sklepa in drugo, niso pravno odločilnega pomena za odločanje v tem registrskem postopku.