Jedro

Utemeljeno pritožnica opozarja tudi, da nameščanje oseb v prezaseden varovani oddelek ni dopustno zaradi kršenja ustavnih pravic tako napotene osebe kot tudi že nameščenih oseb, česar sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo.

Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, vendar le na splošno, ne pa tudi za konkretni SVZ oziroma ni opravilo presoje, v katerem zavodu je namestitev za nasprotno udeleženko glede na naravo njenih potreb najprimernejša, kar je odločilno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je predlog za sprejem osebe A. A. na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda utemeljen ter se A. A. za čas dvanajstih mesecev od dneva sprejema sprejme na varovani oddelek S. (I. in II. točka izreka). Stroški postopka se krijejo iz sredstev sodišča (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje Socialnovarstveni zavod (pritožnik) iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj določi drug socialnovarstveni zavod.

Pritožnik pojasnjuje, da kot javni socialnovarstveni zavod izvaja institucionalno varstvo polnoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju in navaja podlago za izvajanje tega varstva (16. člen Zakona o socialnem varstvu) ter podlago za sprejem stanovalcev (Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva). Sklicuje se na 74. in 75. člen Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) ter navaja, da morajo biti za sprejem v varovani oddelek SVZ izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, iz sklepa sodišča pa ni razvidno, da je poleg ostalih pogojev izpolnjen tudi pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr. Sodišče je bistveno kršilo tudi tretji odstavek 75. člena ZDZdr, na podlagi katerega mora biti predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča priloženo mnenje socialnovarstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem, razen če se je postopek začel na njegov predlog.

Sodišče ni pridobilo mnenj glede izpolnjevanja pogojev za sprejem v varovani oddelek od vseh petih posebnih socialnovarstvenih zavodov v Sloveniji. Prav tako ni ugotovilo dejanskega stanja zasedenosti v varovanih oddelkih v posebnih SVZ. V sklepu ni navedeno, na podlagi česa je bil izbran SVZ ter zakaj drugi posebni socialno varstveni zavodi v Sloveniji niso bili niti vključeni v postopek odločanja. Sodišče tako ni enakovredno obravnavalo vseh posebnih socialno varstvenih zavodov v Sloveniji, ki imajo verificirane varovane oddelke. Sodišče bi moralo preveriti odstotek prezasedenosti posameznega zavoda in za sprejem določiti tistega, ki je najmanj prezaseden. Neetično in nedopustno je trpanje ljudi v prepolni varovani oddelek, kjer so jim kršene osnovne človekove pravice.

SVZ ima na dan 17. 6. 2022 zasedenost 114,3 %, prejeli so še en sklep sodišča, ki ga morajo realizirati. Zaradi prezasedenosti kapacitet SVZ ne more več zagotavljati varnosti in pogojev, predpisanih v Pravilniku o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije. V SVZ je največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji in to že samo po sebi pomeni hudo nevarnost za zdravje in življenje varovancev samih ter osebja. V primeru namestitve bo nasprotna udeleženka nameščena v dnevni prostor varovanega oddelka pod video nadzor, kar bo onemogočalo izvajanje aktivnosti za druge uporabnike, hkrati ne bo imela zagotovljenih osnovnih pogojev za bivanje.

Pritožnik se sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča RS, da je nameščanje oseb v prezaseden varovani oddelek nedopustno zaradi kršenja ustavnih pravic, ne le napotene osebe, temveč tudi že nameščenih oseb. Navedbe o prostorski stiski bi za sodišče morale biti relevantne. Ob dejstvu, da udeleženec razpolaga z minimalnim številom usposobljenega strokovnega kadra za delo na varovanih oddelkih, je tveganje še večje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V varovani oddelek v SVZ, tj. oddelek, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter ga ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr), se osebo sprejme v obravnavo brez privolitve: - če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; - če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; - če hudo ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven SVZ, v nadzorovani obravnavi); - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr).

5. Našteti pogoji morajo biti podani kumulativno. Sodišče prve stopnje je pri presoji izpolnjevanja spornega pogoja iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr navedlo le, da oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ker gre za osebo, ki še ni dopolnila 65 let, s psihično motnjo z dolgotrajnim potekom, ki pomembno krni njen stik z realnostjo, saj so blodnje, ki jih iznaša, že kronificirane, s tem so povezani tudi nameni za heteroagresivno in avtoagresivno vedenje. Zgolj takšna ugotovitev za zaključek o izpolnjevanju pogoja iz te alineje ne zadošča. Nasprotna udeleženka obstoj oziroma izpolnjevanje tega pogoja med drugim izpodbija s trditvami, da je njen varovani oddelek prezaseden. Utemeljeno navaja, da sodišče zasedenosti (prezasedenosti) posameznega zavoda (tudi ostalih posebno socialnovarstvenih zavodov) ni ugotavljalo. V izpodbijanem sklepu namreč o tem, zakaj je sodišče odločilo, da se osebo namesti v SVZ sploh ni nobenih razlogov. Predlagatelj je sicer predlogu priložil mnenja štirih posebnih socialnovarstvenih zavodov,1 vsi so navajali, da so prezasedeni, podali pa so različne podatke (o odstotku (pre)zasedenosti in/ali o tem, koliko oseb je še v čakalni vrsti na podlagi sklepov sodišč). Utemeljeno pa pritožnica opozarja tudi, da nameščanje oseb v prezaseden varovani oddelek ni dopustno zaradi kršenja ustavnih pravic tako napotene osebe kot tudi že nameščenih oseb, česar sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi prav tako ni upoštevalo.2

6. Določba 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr nalaga sodiščem upoštevanje predpisov s področja socialnega varstva. S tem so mišljeni predvsem Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev ter Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, vendar le na splošno, ne pa tudi za konkretni SVZ oziroma ni opravilo presoje, v katerem zavodu je namestitev za nasprotno udeleženko glede na naravo njenih potreb najprimernejša, kar je odločilno. Sodišče bi namreč moralo presoditi relevantne pogoje v vseh posebnih SVZ, a jih ni in o tem v sklepu ni razlogov.

7. Ob navedenem je utemeljena pritožbena navedba o absolutno bistveni kršitvi določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Ker sodišče ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti. Hkrati je ob obrazloženem utemeljena tudi pritožbena navedba, da je dejansko stanje glede pogoja iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr ostalo nepopolno ugotovljeno. Navedeno terja razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti relevantne pogoje v vseh posebnih SVZ, ki imajo varovani oddelek, ter presoditi, v katerem od njih je namestitev za nasprotno udeleženko najprimernejša. V skladu z 79. členom ZDZdr bo moralo upoštevati tudi želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe (79. člen ZDZdr). O tem, v katerem SVZ je namestitev za nasprotno udeleženko najprimernejša, bo moralo sodišče povprašati tudi izvedenca, nato pa bo moralo navesti razloge o vseh odločilnih dejstvih oziroma sprejeto odločitev obrazložiti tako, da bo mogoč njen preizkus.

8. Kot izhaja iz podatkov spisa, se je oseba v času, ko je bil opravljen pregled izvedenca, nahajala v UKC. V ponovljenem postopku naj sodišče ugotovi, kje se oseba nahaja sedaj, ob prezasedenosti vseh zavodov in nemožnosti takojšnjega sprejema pa naj upošteva tudi stališče, ki se je oblikovalo v praksi Vrhovnega in Ustavnega sodišča, da je v primeru, ko je treba določeno osebo namestiti v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, pa so vsi prezasedeni, ustavno vzdržna začasna rešitev, da do zagotovitve ustreznejše rešitve oseba ostane (oziroma se sprejme) v bolnišnico.3

9. Ob obrazloženem je torej sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da glede na naravo stvari ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti ter odpraviti storjene kršitve določb postopka, saj bi v nasprotnem primeru prekomerno poseglo v pravico udeležencev do pritožbe.4 Glede na dosedanji potek postopka z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje tudi ne bo kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (354. in 355. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Predlogu je bilo priloženo tudi mnenje pritožnice, zato ta neutemeljeno zatrjuje kršitev oz. neupoštevanje tretjega odstavka 75. člena ZDZdr. 2 V sklepu namreč ni opredeljeno, kdaj se osebo sprejme v varovani oddelek oz., da se jo sprejme ob sprostitvi prostega mesta. 3 Sodišče naj bo pozorno tudi pri oblikovanju izreka. V primeru prezasedenosti je treba, da ne pride do kršitve ustavnih pravic osebe in že nameščenih oseb, določiti, da je zavod dolžan sprejeti osebo ob sprostitvi prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sklepih sodišč. 4 V primeru odločitve, da je potrebna namestitev v drug zavod, bi bila temu pravica do pritožbe odvzeta.