Jedro

Po predpisih, ki so veljali v času odločanja prvostopne tržne inšpekcije (27.10.1993), med obrtno dejavnost - optika ni uvrščena tudi zdravstveno-okulistična dejavnost (optometrija). Slednja namreč po ZZDej in po enotni (standardni) klasifikaciji dejavnosti sodi med zdravstveno dejavnost in ne obrtno - optično dejavnost.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo tržne inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe z dne 27.10.1993, s katero je navedeni prvostopni organ tožniku, ki opravlja obrtno dejavnost optike na podlagi obrtnega dovoljenja občine z dne 2.12.1958, naložil, da je dolžan prenehati z opravljanjem zdravstvenih - okulističnih storitev v njegovi poslovalnici. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bilo pri kontrolnem pregledu tržnega inšpektorja mestne uprave za inšpekcijske službe z dne 19.10.1993 v tožnikovi poslovalnici ugotovljeno, da tožnik kot optik poleg registrirane dejavnosti optike opravlja tudi okulistično dejavnost. Zato je po mnenju tožene stranke prvostopni organ pravilno ravnal in izdal prvostopno odločbo, s katero je prepovedal tožniku opravljati zdravstveno - okulistično dejavnost, kar je v skladu z določbami 4. in 9. člena zakona o tržni inšpekciji. Po mnenju tožene stranke je prvostopna odločba pravilna in temelji na zakonu. Tožnik ima obrtno dovoljenje, v katerem ima registrirano dejavnost optičnih in ne okulističnih storitev. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na določbe odredbe o gospodarskih dejavnostih, ki se štejejo za obrti, zakona o enotni klasifikaciji dejavnosti ter določbe 14. in 18. člena obrtnega zakona (Ur. l. SRS, št. 35/88) in 75. člena zakona o gospodarskih družbah. Ni upoštevala tožnikovih navedb v pritožbi proti prvostopni odločbi, ker meni, da so neutemeljene, saj tožnik po svoji presoji določa, kaj je optična storitev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da ima tožnik kot samostojni obrtnik dovoljenje, izdano za opravljanje dejavnosti iz očesne in instrumentalne optike, opravlja pa še okulistično dejavnost, tožena stranka ocenjuje, da je prvostopni organ ravnal v skladu z navedenimi določbami zakona o tržni inšpekciji in je zato zavrnila tožnikovo pritožbo proti prvostopni odločbi.

Tožnik v tožbi meni, da je stališče tožene stranke napačno. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kot tudi iz zakona o zdravniški dejavnosti, ne izhaja, da naj bi bila dejavnost, ki jo opravlja, zdravstvena dejavnost, hkrati pa tožena stranka prepoveduje opravljanje zdravstvene dejavnosti. Še več, tudi samo Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije si ni na jasnem ali sodi pod zdravstveno dejavnost pregledovanje in določanje vida, ali ne. O tem je Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije imelo sestanek dne 18.1.1994 v zvezi z opravljanjem okulistične dejavnosti pri optikih. Iz zapisnika o tem sestanku izhaja med drugim, da se je: "izkazalo, da med obrtniki obstaja odprto vprašanje, ali je pregledovanje vida zdravstvena dejavnost?". V zvezi s tem vprašanjem pa so bili sprejeti številni sklepi. Sklep pod št. 1 določa: "Pregledovanje in določanje vida je zdravstvena dejavnost, ki jo lahko opravlja le zdravnik specialist - oftalmolog. To stališče velja vse, dokler se v Sloveniji ne dogovorimo drugače." Navedeni sklep Ministrstva za zdravstvo po njegovem mnenju kaže na to, da zakonsko sploh ni urejeno, kaj je zdravstvena dejavnost, še najmanj pa to, da je pregledovanje vida zdravstvena dejavnost. Očitno je, da je relevantno le stališče Ministrstva za zdravstvo, ne pa kakršenkoli zakon, kar je po njegovem mnenju nedopustno. Zakon o enotni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. SFRJ, št. 6/76) in odredba o gospodarskih dejavnostih, ki se štejejo za obrti (Ur. l. SFRJ, št. 49/63) pa zaradi tako grozovitega tehničnega napredka ne moreta biti podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Ta odredba in zakon sta že po laični oceni v popolnem nasprotju z dejanskim in pravnim redom Republike Slovenije glede na določbo 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, torej sta v nasprotju z ustavno ureditvijo. Republika Slovenija pa tudi ni do 31.12.1993, ko bi morala, sprejela nove enotne klasifikacije dejavnosti. Stara zvezna klasifikacija pa ne ustreza več dejanskemu stanju, tehnološkemu napredku, niti pravnemu redu Republike Slovenije. Nedopustno je tudi, da se izpodbijana odločba sklicuje na 75. člen zakona o gospodarskih družbah, medtem ko isti zakon v 584. členu določa obveznost uskladitve obrtnikov s tem zakonom do 31.5.1994. Iz vsega navedenega jasno izhaja, da kot obrtnik ne opravlja zdravstveno - okulistične dejavnosti, pač pa redno registrirano obrtno dejavnost, in to že vseh 35 let na enak način. Nova navodila Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije z dne 10.11.1993 ne morejo posegati in spreminjati trajnega opravljanja obrtne dejavnosti, ki je bilo pri njem ves čas v redu, kakovostno in uspešno, še najmanj pa, da bi iz njih izhajalo, da bi bil s tem prekoračen obseg njegovega poslovanja kot obrtnika - optika. Predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta odločitvi prvostopnega organa in tožene stranke pravilni, saj izhajata iz podatkov in listin v upravnih spisih in imata svojo podlago v določbi 2. odstavka 4. člena zakona o tržni inšpekciji (Ur. l. SRS, št. 27/74), po kateri izda tržni inšpektor odločbo, s katero prepove dejavnost, če se opravlja gospodarska dejavnost brez ustreznega dovoljenja, ali je prekoračen predmet poslovanja oziroma dejavnosti.

Pravilna je ugotovitev prvostopnega organa in tožene stranke, da je tožnik z opravljanjem zdravstveno - okulističnih storitev v svoji poslovalnici prekoračil opravljanje dejavnosti optike, ki jo ima na podlagi navedenega obrtnega dovoljenja.

Na podlagi 3. člena zakona o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 6/76), ki se je v Republiki Sloveniji smiselno uporabljal v času izdaje navedene prvostopne odločbe (27.10.1993), in je veljal do 1.1.1995, se je uporabljala enotna klasifikacija dejavnosti določena z odlokom o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76). V enotni klasifikaciji dejavnosti, ki je sestavni del navedenega odloka in je objavljena skupaj z njim, je pod podskupino s št. 090182, ki velja tudi za obrtne storitve in popravila optike, navedeno, da gre za popravilo in izdelavo raznovrstnih ortopedskih pripomočkov po posebnem individualnem naročilu. Iz zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 - členi 3., 7., 9., 10., 13., 14., 15. in 16.) pa izhaja, da sodi zdravstveno - okulistična dejavnost (tudi: optometrija) med zdravstvene dejavnosti.

Glede na citirano enotno klasifikacijo dejavnosti v skladu s 3. členom navedenega zakona o enotni klasifikaciji dejavnosti in navedenim odlokom o enotni klasifikaciji dejavnosti ter glede na določbe zakona o zdravstveni dejavnosti o vključitvi zdravstveno - okulističnih dejavnosti (optometrije) med zdravstvene dejavnosti v času izdaje navedene prvostopne odločbe in ne med optično kot obrtno dejavnost, sta po presoji sodišča prvostopni organ in tožena stranka imela materialno podlago za ugotovitev, da je tožnik z opravljanjem zdravstveno - okulističnih storitev v navedeni poslovalnici prekoračil opravljanje dejavnosti optike, ki jo ima na podlagi navedenega obrtnega dovoljenja.

Glede na navedeno so neupoštevane tožnikove tožbene navedbe.

Zato je sodišče zavrnilo tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, enako tudi citirani zakon o enotni klasifikaciji dejavnosti in citirani odlok o enotni klasifikaciji dejavnosti, v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).