Jedro

Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti spada med škodo za telesne bolečine in neugodnosti in ne med duševne bolečine.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje d e l n o r a z v e l j a v i glede dosojene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 100.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in se v tem obsegu zadeva v r n e v novo sojenje. Sodba se r a z v e l j a v i tudi v odločbi o pravdnih stroških.

V ostalem delu se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenih delih.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče je z izpodbijano sodbo dosodilo za telesne bolečine in neugodnosti 300.000,00 SIT odškodnine,za strah 200.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 100.000,00 SIT odškodnine.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Glede telesnih bolečin in neugodnosti izpodbija dosojeno odškodnino v višini 100.000,00 SIT in meni, da bi bila primerna odškodnina v višini 200.000,00 SIT. Sklicuje se na bolečinsko obdobje iz izvedeniškega mnenja in poudarja, da neugodnosti niso bile hude. Glede strahu meni, da je primerno le 80.000,00 SIT odškodnine. Tožnica je prestala primarni strah.

Poškodba pa ni bila tako huda, da bi prestajala močan sekundarni strah. Občasno je le zaskrbljena v prometu. Glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa tožena stranka meni, da je glede na mnenje izvedenca šlo le za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti za obdobje dveh mesecev. Glede na to po materialnem pravu odškodnina za to postavko ni utemeljena. Sodišče namreč ni ugotovilo trajnih duševnih bolečin. Predlaga ustrezno spremembo oziroma razveljavitev sodbe.

Pritožba je utemeljena le glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče je zaenkrat ugotovilo le začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti (v približnem trajanju dveh mesecev). Takšno začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti po sodni praksi ne opravičuje dosoje odškodnine za duševne bolečine, ampak spada med neugodnosti v teku zdravljenja. Ali je tožnica utrpela trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pa sodišče ni dokončno in v celoti ugotovilo. Tožnica je zatrjevala, da je zaradi bolečin ovirana pri njenih opravilih.Te trditve bo treba v novem postopku konkretizirati s ponovnim zaslišanjem tožnice in izvedenca.

Če se bo ugotovilo trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, bo treba ugotoviti tudi obstoj duševnih bolečin. Člen 200 Zakona o obligacijskih razmerjih dopušča dosojo odškodnine le za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Za telesne bolečine in neugodnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 300.000,00 SIT. Tožnica je trpela stalne bolečine en mesec, občasne šest mesecev, bolečine pa trpi tudi v bodoče. Med neugodnosti šteje tudi dvomesečno začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti do 20%. Med neugodnosti štejejo tudi terapija s šivanjem in pregledi. Glede na takšen obseg škode, odškodnine ni bilo mogoče spreminjati.

Za strah je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT. Tožnica je prestala močan strah ob čelnem trčenju, ko je nasproti vozeče vozilo nenadoma zapeljalo na njen vozni pas. Strah za izid zdravljenja je trajal strnjeno tri tedne, občasno pa eno leto in sicer zaradi občasnih ponavljajočih bolečin. Tožnica še sedaj doživlja strah v prometu. Odškodnine glede na opisane oblike strahu ni bilo mogoče spreminjati.

Glede na delno razveljavitev sodbe bo prvostopno sodišče dokončno odločalo o vseh stroških postopka, enako velja za pritožbene stroške.