Jedro

Sodišče v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb tožene stranke ob upoštevanju dejanskega zdravstvenega stanja, kakršno je izkazano do končanja predsodnega upravnega postopka.

V obravnavani zadevi ni dokazano, da bi tožnik v pravno relevantnem obdobju potreboval stalno pomoč in postrežbo za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, saj vsa opravila zmore opraviti sam ob relativno majhni pomoči brata. Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb tožene stranke št. ... z dne 23. 5. 2013 in št. ... z dne 11. 2. 2013 ter priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, kjer je presodilo, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita.

Zoper navedeno sodbo je tožnik po pooblaščenem odvetniku vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Z razlogovanjem sodišča, da sta tožniku pomoč in postrežba potrebna od 22. 11. 2013 dalje, torej po datumu izpodbijanega drugostopenjskega dokončnega upravnega akta se ne strinja in meni, da sodna odločba temelji na nepopolno, če ne že zmotno ugotovljenem dejanskem stanju ter posledično napačni uporabi materialnega prava. Iz izvedenskega mnenja dr. A.A. sicer izhaja, da sta tožeči stranki potrebna stalni nadzor in pomoč pri izvajanju vseh osnovnih dejavnosti zanesljivo od datuma psihiatričnega pregleda. Kakšno je bilo stanje tožnika pred tem datumom, izvedenka ni odgovorila in tudi sodišče izvedenki takšnega vprašanja ni postavilo. Zgolj iz razloga, ker tožeča stranka oz. njegov skrbnik zaradi laičnega zastopanja nista podala pripomb na izvedensko mnenje in predlagala dopolnitve v navedeni smeri, sodišče ne more graditi svoje odločbe, temveč bi moralo po uradni dolžnosti zahtevati njegovo dopolnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odst. 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti zatrjevane pomanjkljivosti postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi in prepričljivimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja predvsem naslednje.

V obravnavani zadevi gre za spor zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov, izdanih na podlagi skladnih mnenj IK 1 in IK 2 z dne 6. 2. 2013 oz. 19. 4. 2013, da pri tožniku ni neogibne potrebe po stalni pomoči in postrežbi za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, kjer vsa opravila zmore opraviti sam ob relativno majhni pomoči brata. Navedeni mnenji izvedenskih organov tožene stranke, pa po presoji pritožbenega sodišča, sodno izvedensko mnenje prof. dr. A.A. le še dodatno potrjuje. Ne samo zato, ker na oceno, po kateri tožnik zaradi sekundarnega upada mentalnih funkcij, psihoorganskega sindroma in depresivne motnje, nujno potrebuje stalno pomoč in nadzor od 22. 11. 2013 dalje, tožnikov skrbnik, kljub pisnemu pozivu, ni dal nobenih pripomb, temveč predvsem iz razloga, ker izvedensko mnenje o datumu nastanka potrebe po pomoči in postrežbi oz. nadzoru temelji predvsem na izvidu osebnega pregleda, opravljenega 22. 11. 2013. V primeru, kot je obravnavani, od medicinskega strokovnjaka ni mogoče zahtevati, niti pričakovati drugačne objektivizirane ocene. Torej spremembo datuma potrebne pomoči in postrežbe ter nadzora v čas pred opravljenim osebnim pregledom oz. oceno stanja pred 23. 5. 2013, ko je bil v predsodnem upravnem postopku izdan izpodbijani dokončni posamični upravni akt. Ocena obstoja bolezenskega stanja pa mora biti objektivizirana tako, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti obstoj potrebe po pomoči in postrežbi oz. stalnem nadzoru kroničnega bolnika ob izgubi realitetne kontrole. Izguba realitetne kontrole namreč ne izhaja iz nobenega listinskega medicinskega izvida, razpoložljivega do izdaje izpodbijanega dokončnega posamičnega upravnega akta, temveč je takšno stanje sodna izvedenka psihiatrične stroke ugotovila šele ob osebnem pregledu 22. 11. 2013. Ker je navedeno pravnoodločilno dejstvo zanesljivo izkazano po skoraj šestih mesecih od dokončnosti izpodbijanega posamičnega upravnega akta, je lahko prvostopenjsko sodišče v skladu s prvim odst. 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) tožbeni zahtevek na njegovo odpravo le zavrnilo.

Sodišče v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb tožene stranke ob upoštevanju dejanskega zdravstvenega stanja, kakršno je izkazano do končanja predsodnega upravnega postopka. Posledično je utemeljeno zavrnjen tudi tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. V obravnavani zadevi namreč ni dokazano, da bi v pravno relevantnem obdobju bil izpolnjen kateri od dejanskih stanov iz 101. ali 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012; v nadaljevanju ZPIZ-12). Ob pravilni uporabi materialnega prava je sodišče prve stopnje zakonito zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, saj ni izpolnjen dejanski stan iz 103. člena istega zakona. Ker le pavšalne pritožbene navedbe o nepravilno oz. nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane, je bilo potrebno na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Sodišče tožniku le še pojasnjuje, da je ugotovljena potreba po pomoči in postrežbi drugega, oz. potreba po stalnem nadzoru zaradi izgube realitetne kontrole od 22. 11. 2013 dalje, lahko le razlog za ponovno uveljavljanje dodatka za pomoč in postrežbo v predsodnem upravnem postopku. Takšno zahtevo lahko vloži tožnik oz. njegov skrbnik, ali pa predlog poda izbrana osebna zdravnica.