Jedro

Časovni interval izvajanja teh ravnanj in sicer dobra tri leta v času, ko je bila oškodovanka stara med 10 in 13 let, dejstvo, da se je obtoženi oškodovanke s svojim telesom dotikal po praktično vseh intimnih delih ter fotografiranje gole oškodovanke, ko je šlo torej za navzven vidna spolna ravnanja, omogoča nedvomen zaključek, da je šlo pri tovrstnih ravnanjih obtoženca za spolno motivirana ravnanja, storjena z namenom potešitve spolne sle.

Kdaj točno otrok (katerikoli in ne zgolj oškodovanka), ki je žrtev spolne zlorabe, začne dojemati, da so izvajana ravnanja nad njim s strani storilca napačna ter na kakšen način se seznani z informacijami o spolnih zlorabah, posledično pa tudi kdaj se pri otroku začnejo kazati znaki spolne zlorabe, so vse okoliščine, ki v nobenem primeru ne zmanjšujejo pomena in nagibov storilčevih ravnanj.

Sodišče prve stopnje pritrjuje pritožniku, da je striptiz seksualna razvedrilna zabava za odrasle, ni pa primerna za otroke mlajše od petnajst let, fotografije, ki jih je obtoženi pokazal oškodovanki, pa niso zgolj seksualno gradivo, temveč pornografsko gradivo.

Izrek

Pritožbi višjega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženega A. A., rojen ... v ..., Srbija, EMŠO ..., državljan Slovenije, s stalnim prebivališčem ..., dejansko živi na naslovu ..., s končano Srednjo šolo ..., po poklicu ..., zaposlen ..., z mesečnim dohodkom v višini cca 1.400 EUR neto, lastnik osebnega vozila ..., živi v izvenzakonski skupnosti, oče ... otrok, ni v drugem kazenskem postopku, nekaznovan, spozna za krivega,

I. da je kot roditelj z zlorabo svojega položaja storil kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni bila stara petnajst let in mu je bila zaupana v varstvo s tem, da je v času od začetka leta 2013 do konca januarja 2016 na naslovu X., svojo hčerko C. A., rojeno leta 2003, večkrat trepljal po zadnjici in jo tudi stisnil za rit in pred družinskimi člani govoril, da ima veliko rit, jo otipaval po prsih in govoril, kako ima že velike, se kopal z njo v banji in jo nago fotografiral, hodil v kopalnico, ko se je C. A. tuširala, ponoči, ko sta spala v isti postelji, jo od zadaj objel, ji dal svoje roke čez njene boke in se s penisom dotikal njene zadnjice, pri čemer je bila C. A. oblečena v pižamo, ji dajal roke med njene noge, pri čemer mu je bila v tem času hči C. A. zaupana v varstvo, saj je bila pri njemu na stiku, kjer je tudi prespala;

II. da je osebi, mlajši od petnajst let, prikazal slike pornografske vsebine s tem, da je v času od leta 2014 do konca januarja 2016 na naslovu X., svoji hčerki C. A., rojeni leta 2003, enkrat pokazal neugotovljeno število slik plesa striptizete, ki je bila na nekaterih slikah naga, imela je smetano na svojih intimnih predelih, ki jo je A. A. dol lizal, raztegnjena naga sedela na A. A. ali plesala ob drogu.

S tem je storil: - pod točko I. izreka: kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1, - pod točko II. izreka: kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po prvem odstavku 176. člena KZ-1. Obtožencu se določi: za kaznivo dejanje opisano pod točko I. izreka, po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 kazen 3 (tri) leta zapora za kaznivo dejanje opisano pod točko II. izreka, po prvem odstavku 176. člena KZ-1 kazen 6 (šest) mesece zapora in se mu nato po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreče enotna kazen 3 (tri) leta in 5 (pet) mesecev zapora.

Po drugem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanka C. A. s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 50.000 EUR napoti na pravdo.

Po prvem odstavku 95. člena ZKP mora obtoženi povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke oškodovanke ter potrebne izdatke in nagrado njenih pooblaščenk in sodno takso v višini 750,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani obtoženca oprostilo pod točko I.1 kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 in pod točko I.2 kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po prvem odstavku 176. člena KZ-1. Oškodovanko C. A. je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo ter odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), potrebni izdatki obtoženca, potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika ter stroški obeh pooblaščenk oškodovanke bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožil višji državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožencu za vsako dejanje določi zaporno kazen in mu nato izreče enotno zaporno kazen. Pritožnik navaja, da je zaključek sodišča prve stopnje v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko I.1 izreka, ki je štelo, da so vsa ravnanja obtožencu v objektivnem smislu dokazana, vendar zaključilo, da dejanja niso bila storjena z namenom potešitve spolne sle, zmoten. Ob tem pritožnik poudarja, da že samo trajanje obtoženčevih ravnanj ter dejstvo, da se je oškodovanke s svojim telesom dotikal po praktično vseh intimnih predelih in se je ob njej tudi samozadovoljeval, omogoča zaključek, da so bila ravnanja storjena z namenom potešitve spolne sle. Glede kaznivega dejanja pod točko I.2 izreka pa pritožnik graja zaključek sodišča prve stopnje, da slike striptiza, ki jih je obtoženi kazal oškodovanki, ne pomenijo pornografskega gradiva. Opozarja, da je striptiz seksualna razvedrilna zabava za odrasle, ne pa za otroke stare manj kot 15 let, saj je imela striptizeta smetano na svojih intimnih predelih, ki jo je dol lizal obtoženi.

3. Zagovornik obtoženca je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev. Zagovornik pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko I.1, da pri obtoženčevih dotikih oškodovanke ni šlo za spolno motivirana dejanja, temveč za povsem običajne dotike, tudi pri fotografiranju gole oškodovanke je šlo zgolj za običajno fotografiranje otroka. Zaključki izvedenskega mnenja so bili ovrženi z zaslišanjem oškodovanke na glavni obravnavi, kjer je bila slednja podrobno zaslišana in se je takrat izkazalo, da je bilo oškodovanki pred tem očitno napačno predstavljeno, katera dejanja pomenijo spolno zlorabo in je za takšno zlorabo štela dejanja, ki to niso bila. Tudi v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko I.2 zagovornik pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je iz fotografij jasno, da ne gre za pornografsko gradivo, saj se na njih ne vidi spolovila striptizete, prav tako ne prikazujejo spolnega odnosa ali samozadovoljevanja. Namen prikaza fotografij ni bil v tem, da se prikazuje pornografsko gradivo, temveč je šlo lahko kvečjemu za to, da je obtoženi zgolj želel povedati, kje je bil, saj so bile ob fotografijah, ki jih problematizira tožilstvo, tudi druge fotografije iz iste lokacije, na katerih so bili zgolj običajni gostje lokala, zato obtožencu ni prikazan namen prikazovanja pornografskega gradiva.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na seji senata dne 14. 6. 2023 presodilo, da je za odločitev o pritožbi oziroma za presojo vseh dejanskih vprašanj, ki jih je izpostavil pritožnik, potrebno izvesti obravnavo, zato je na podlagi drugega odstavka 379. člena ZKP sklenilo, da se v obravnavani zadevi opravi obravnava pred sodiščem druge stopnje. Senat pritožbenega sodišča je namreč skladno z določbo prvega odstavka 380. člena ZKP presodil, da je potrebno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in za ugotovitev odločilnih dejstev ponoviti samo določene dokaze, ki so bili že prej neposredno izvedeni v sojenju pred sodiščem prve stopnje in glede katerih je pritožbeno sodišče podvomilo v dokazno oceno sodišča prve stopnje.1 Zato je pritožbeno sodišče, ker niso bili podani utemeljeni razlogi, da bi zadevo vrnili sodišču prve stopnje v novo, drugo sojenje, o pritožbi odločilo po opravljeni obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi v zvezi s prvim kaznivim dejanjem pravilno ugotovilo, da so obtožencu posamezna izvršitvena dejanja dokazana, vendar je nato napačno zaključilo, da ni na ravni gotovosti izkazano, da je bila oškodovanka ob ravnanjih obtoženca objekt spolnega vzburjenja. V zvezi z drugim kaznivim dejanjem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obtožencu dokazano, da je oškodovanki prikazoval slike plesa striptizete, vendar je nato napačno zaključilo, da slike, ki prikazujejo golo striptizeto, ki ima na intimnih predelih smetano, ki jo „dol liže“ obtoženi, ki raztegnjena gola sedi na obtožencu ali pleše ob drogu, ne predstavljajo pornografskega gradiva. Razlogi za izpostavljene napačne dokazne zaključke sodišča prve stopnje bodo pojasnjeni v nadaljevanju te sodbe.

7. Pritožbeno sodišče je neposredno zaslišalo obtoženca in oškodovanko, vpogledalo v fotografije plesa striptizete (v prilogi A1 v datoteki ... ter poddatotekah ..., 2008) ter prebralo potrdilo iz kazenske evidence, izpisek iz FURS-a in izpisek iz registra ZZZS. Drugih dokaznih predlogov stranke niso imele. Neposredno zaslišanje oškodovanke je sodišče druge stopnje izvedlo zato, ker je sodišče prve stopnje ravno na podlagi oškodovankine izpovedbe (točke 23 – 26, 31 obrazložitve izpodbijane sodbe) napačno zaključilo, da ni dokazano, da je obtoženec ob ravnanjih do oškodovanke zadovoljeval svoj spolni nagon. V fotografije plesa striptizete je sodišče druge stopnje vpogledalo, da se je tudi samo prepričalo ali slednje predstavljajo pornografsko vsebino. Ostale listinske dokaze pa je sodišče izvedlo zaradi ugotavljanja okoliščin, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločbo o stroških postopka.

8. Na obravnavi sta tako obtoženi kot oškodovanka v celoti vztrajala pri svojih dosedanjih zagovorih oziroma izpovedbah. Podani zagovori obtoženca ter izpovedbi oškodovanke tako v preiskavi kot na glavni obravnavi so bili podrobno predstavljeni s strani sodnice poročevalke v poročilu o stanju stvari. Pri podajanju slednjega sta bila navzoča tako obtoženi kot oškodovanka, ki sta nato v zaslišanju oba vztrajala pri dosedanjih zagovorih oziroma izpovedbah in k temu nista imela ničesar za dodati. Vsi navzoči za njiju niso imeli nobenih dodatnih vprašanj, razen vprašanj sodnice poročevalke oškodovanki glede njenega obiskovanja pedopsihiatrinje dr. D. D. in jemanja predpisane terapije. Glede na pojasnjeno sta tako zagovor obtoženca in izpovedba oškodovanke, ki ju je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v točkah 8 ter 35 (zagovor obtoženca) in 13, 37 ter 42 (izpovedba oškodovanke) obrazložitve izpodbijane sodbe, ostala enaka tudi po izvedeni obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

**Glede kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1**

9. Sodišče prve stopnje je v točki 9 izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je oškodovanka prijavo v predmetni zadevi podala marca 2016, pred sodiščem je bila prvič zaslišana v preiskavi dne 1. 3. 2017, ko je bila stara 14 let, drugič pa na glavni obravnavi šele dne 20. 10. 2022, ko je bila stara 19 let in je kljub velikemu časovnemu razkoraku med prijavo, prvim in drugim zaslišanjem, glede posameznih predmetnih očitkov v bistvenem izpovedovala ves čas enako, razen glede očitka o samozadovoljevanju obtoženca. Prav tako je v točki 10 pravilno ugotovilo, da je oškodovanka k obtožencu v inkriminiranem času prihajala na stike, za vikende je pri njem tudi prespala, glede stikov sta se sama sproti dogovarjala, zadnjič pa je bila oškodovanka pri obtožencu februarja 2016 (okoli 21. 2. 2016), takrat pa ni prespala.

10. Sodišče prve stopnje je v točkah 11 in 12 obrazložitve izpodbijane sodbe glede na rojstne podatke oškodovanke, izpovedbo oškodovanke in njene mame o tem kdaj so se začela dogajati ravnanja obtoženca, ki so pod obtožbo, prav tako pravilno zaključilo, da je časovno obdobje (od začetka leta 2013 do konca januarja 2016), v obtožbi ustrezno časovno opredeljeno ter da je oškodovanka 6. razred osnovne šole obiskovala v šolskem letu 2014/2015, 7. razred pa v šolskem letu 2015/2016. Nadalje je sodišče prve stopnje v točkah 14 – 16 obrazložitve pravilno ugotovilo, da sta oškodovankino izpovedbo v bistvenih delih potrdili tudi oškodovankina mati E. E., kateri se je oškodovanka prva zaupala o obtoženčevih ravnanjih, ter partnerka oškodovankinega strica F. F., kateri se je oškodovanka zaupala takoj po materi. V točkah 17 – 18 obrazložitve je sodišče prve stopnje prav tako pravilno ugotovilo, da izpovedbe prič G. A. (obtoženčeve sestre), H. A. (obtoženčevega očeta) in I. I. (obtoženčeve partnerke), ki so izpovedali, da niso zaznali neprimernih ravnanj obtoženca, ne izpodbijajo oškodovankine izpovedbe, saj oškodovanka niti ni izpovedovala, da bi bili slednji prisotni ob očitanih ravnanjih.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vseh do sedaj predstavljenih pravilnih razlogov izpodbijane sodbe v zvezi s tem kaznivim dejanjem ni izpodbijal niti pritožnik v pritožbi, niti obtoženčev zagovornik v odgovoru na pritožbo. Sodišče prve stopnje je tako oškodovankino izpovedbo tudi v povezavi z izpovedbama E. E. in F. F. glede posameznih izvršitvenih faktov, ki se očitajo obtožencu, pravilno ocenilo kot verodostojno. Posledično je zagovor obtoženca, ki je posamezne izvršitvene fakte zanikal ali pa minimaliziral, utemeljeno zavrnilo kot neprepričljiv.

12. Je pa sodišče prve stopnje v točki 19 obrazložitve, ki jo utemeljeno graja tudi pritožnik, napačno zaključilo, da ni na ravni gotovosti izkazano, da je bila oškodovanka ob očitanih ravnanjih obtoženca objekt spolnega vzburjenja oziroma zadovoljevanja obtoženca (razen pri samozadovoljevanju, kar bo obrazloženo v nadaljevanju te sodbe), temveč je šlo zgolj za neprimerna oziroma nerodna ravnanja obtoženca do oškodovanke in za neprimerno starševsko obnašanje do oškodovanke v času njenega telesnega razvoja (zgodnja adolescenca), ko je bila slednja ob vseh spremembah še dodatno bolj občutljiva glede posegov na njeno telo. Pritožnik pravilno opozarja, da časovni interval izvajanja teh ravnanj in sicer dobra tri leta v času, ko je bila oškodovanka stara med 10 in 13 let, dejstvo, da se je obtoženi oškodovanke s svojim telesom dotikal po praktično vseh intimnih delih (trepljanje po zadnjici, stisk zadnjice, dotikanje oškodovankine zadnjice s penisom, otipavanje po prsih) ter fotografiranje gole oškodovanke, ko je šlo torej za navzven vidna spolna ravnanja, omogoča nedvomen zaključek, da je šlo pri tovrstnih ravnanjih obtoženca za spolno motivirana ravnanja, storjena z namenom potešitve spolne sle. Ob tem pritožnik tudi utemeljeno opozarja na izvedensko mnenje klinično psihološke stroke za oškodovanko, da je bilo pri oškodovanki podanih veliko značilnosti, ki jih stroka povezuje z izkušnjo spolne zlorabe.

13. Glede na pojasnjeno, se tudi po presoji pritožbenega sodišča zaključki sodišča prve stopnje izkažejo za zmotne. Samo dejstvo kdaj in na kakšen način se je oškodovanka začela zavedati, da jo obtoženec po njenem mnenju „pripravlja na seks“ in njena izpovedba o pridobivanju različnih informacij o tem, kaj se ji dogaja, kar izpostavlja sodišče prve stopnje v točki 20 obrazložitve, po presoji pritožbenega sodišča namreč ne morejo vplivati na zaključek o dokazanosti obtoženčevega namena o potešitvi spolne sle. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno v točkah 21 – 22 povzelo izpovedbe oškodovanke, J. J. (oškodovankinega razrednika v kritičnem obdobju), K. K. (pedagoginje na oškodovankini osnovni šoli) ter E. E. v zvezi s padcem oškodovankinega uspeha v 7. razredu osnovne šole, glede oškodovankine seznanitve s spolno tematiko pri predmetu etika v začetku sedmega razreda osnovne šole ter oškodovankinega nadaljnjega izobraževanja oziroma pridobivanja informacij na temo spolnih zlorab iz interneta in s strani drugih oseb ter oškodovankinega samopoškodovanja, vendar je nato v točki 23 obrazložitve napačno zaključilo, da ni mogoč zaključek o obtoženčevih spolno motiviranih ravnanjih na ravni gotovosti zaradi naslednjih dejstev: 1. ker je oškodovanka obtoženčeva ravnanja kot napačna s strani očeta začela zaznavati po tem, ko se je o tej tematiki seznanila v šoli in nato še na internetu; 2. ker je bila oškodovanka zaradi svoje starosti ob novih informacijah stara 12 let, do zaupanja materi je minilo pet mesecev, v tem vmesnem času, ko je bila v obdobju zgodnje adolescence (za katero je značilno, da se posameznik uči kdo je, kdo so drugi, kaj je v družbi „normalno“), pa je oškodovanka pridobivala razne informacije na forumih na spletu in je bila zato glede področja spolnosti gotovo zmedena in v nevednosti; 3. ker je oškodovanka do zaslišanja v preiskavi pridobila ogromno novih informacij od različnih oseb in je bilo njeno razmišljanje in izpovedovanje v preiskavi že rezultat vseh informacij, ki jih je pridobila v tem času in 4. ker oškodovankino samopoškodovanje (rezanje), padec ocen ter odklanjanje stikov z očetom sovpada s časom po etiki.

14. Vse naštete okoliščine po presoji pritožbenega sodišča nimajo nobene (ne)posredne povezave z ugotavljanjem obtoženčevega spolnega motiva pri izvajanih (in tudi po oceni sodišča prve stopnje dokazanih) ravnanjih do oškodovanke. Kdaj točno otrok (katerikoli in ne zgolj oškodovanka), ki je žrtev spolne zlorabe, začne dojemati, da so izvajana ravnanja nad njim s strani storilca napačna ter na kakšen način se seznani z informacijami o spolnih zlorabah, posledično pa tudi kdaj se pri otroku začnejo kazati znaki spolne zlorabe, so vse okoliščine, ki v nobenem primeru ne zmanjšujejo pomena in nagibov storilčevih ravnanj. Poleg tega pa je v konkretni obravnavani zadevi bistveno to, da je oškodovanka o ravnanjih obtoženca (razen manjše razlike v zvezi s samozadovoljevanjem) ves čas postopka izpovedovala enako, torej tako v preiskavi, ko je bila stara 14 let, kot tudi na glavni obravnavi, ko je bila stara 19 let in torej takrat ni bila več v obdobju zgodnje adolescence, ni bila več zmedena in v nevednosti, pa je kljub temu še vedno izpovedovala v bistvenem enako. Hkrati pa je sodišče prve stopnje ob poudarjanju, da je oškodovanka od same prijave na policiji do zaslišanja v preiskavi pridobila ogromno novih informacij od različnih oseb in je bilo zato njeno izpovedovanje v preiskavi tudi rezultat vseh pridobljenih informacij, prezrlo še eno bistveno okoliščino, in sicer, da je oškodovanka ravnanja obtoženca v bistvenem enako kot v tem kazenskem postopku opisala tudi svoji mami še pred prijavo na policiji in F. F. takoj po prijavi na policiji.

15. Sodišče prve stopnje je v točki 20 obrazložitve izpodbijane sodbe sicer pravilno poudarilo, da ne gre spregledati kdaj, kje, na kakšen način in kako se je ob ravnanjih (ne)odzival obtoženec, vendar je nato v točki 24 obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je ponovno povzelo oškodovankino izpovedbo glede okoliščin v katerih je prihajalo do obtoženčevih ravnanj, le-to napačno presojalo izolirano za vsako izvršitveno ravnanje obtoženca posebej, ne pa v povezavi z vsemi očitanimi ravnanji skupaj, prav tako je za posamezne očitke spregledalo določene bistvene okoliščine, o katerih je izpovedovala oškodovanka, in jih je pravilno povzelo že v točki 13 obrazložitve.

16. Sodišče prve stopnje je v točki 24 obrazložitve glede _očitka trepljanja po zadnjici_ izpostavilo, da se je dogajalo samo na stopnicah, obtoženec pa je ob tem oškodovanki včasih rekel „pojdi malo hitreje“, včasih je bil tiho, včasih je bilo v „fori“, v igri, da se je delal, da jo lovi in jo udaril po riti. Ob tem pa je sodišče prve stopnje prezrlo (kar je sicer pravilno povzelo v točki 13 obrazložitve), da je oškodovanka v zvezi s tem zaslišana v preiskavi povedala tudi, da jo je začel obtoženi otipavati po riti, po njej tolči, potem pa jo je že prav _stisnil za rit_ (kar je prav tako obtožbeni očitek v zvezi z zadnjico). Čeprav se na glavni obravnavi otipavanja po riti in stiska za rit ni spomnila, pa ni dvoma, da je bil njen spomin ob zaslišanju v preiskavi še gotovo bolj svež kot pet let kasneje na glavni obravnavi. Glede na navedeno je torej mogoč zaključek, da se je obtoženčevo dotikanje oškodovankine zadnjice stopnjevalo in ni šlo zgolj za trepljanje v smislu igre oziroma v smislu pojdi hitreje, temveč tudi za otipavanje in stiskanje zadnjice, obenem pa je bistveno tudi to, da obtoženčevo dotikanje oškodovankine zadnjice ni bilo povezano zgolj in samo z igro. Da je tak zaključek nedvomno mogoč, pa navsezadnje izhaja tudi iz dejstva, da je _obtoženi oškodovanki pred drugimi člani družine govoril, da ima veliko rit_. Obtoženčevi komentarji so bili torej povezani z dejstvom, da je oškodovanka fizično in spolno dozorevala, česar se je obtoženi nedvomno zavedal, saj je komentiral njeno postavo, obtoženi pa jo je prav v tem obdobju telesnega razvoja prijemal, otipaval in stiskal za zadnjico. Ta del oškodovankinega intimnega dela telesa pa tudi ni bil edini, ki ga je obtoženi komentiral, saj je v smislu razvoja komentiral tudi njene prsi. Samo dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje v točki 24 obrazložitve, da so oškodovankino zadnjico komentirali tudi drugi družinski člani, pa za presojo obravnavanega kaznivega dejanja niti ni bistveno.

17. Sodišče prve stopnje je v točki 24 obrazložitve glede _očitka otipavanja po prsih_ izpostavilo, da je do teh dotikov prihajalo, ko jo je obtoženi ob popravljanju puklaste drže še prijel za prsi in komentiral kako ima že velike. Ob tem pa je sodišče prve stopnje prezrlo (kar je sicer pravilno povzelo v točki 13 obrazložitve), da je tak dotik trajal kar 2 do 3 sekunde in da je šlo prav za stisk prsi oziroma polaganje rok na prsi, obenem pa hkrati tudi za komentiranje velikosti njenih prsi, torej njenega intimnega dela, ki se je v tistem obdobju še razvijal. Bistveno pa je tudi, kar sicer sodišče prve stopnje ni posebej zapisalo v sodbi, vendar izhaja iz oškodovankine izpovedbe iz preiskave, da je oškodovanka povedala, da jo je obtoženi pričel grabiti za prsi takrat, ko jo je začel otipavati po riti, bila je stara približno 12 let. Tako ni dvoma, da obtoženčevo otipavanje oškodovankinih prsi in komentiranje njihove velikosti sovpada z oškodovankinim spolnim razvojem, teh ravnanj pa obtoženi pred tem obdobjem ni izvajal. Glede na pojasnjeno obtoženčevega ravnanja, ki je bilo očitno spolno motivirano, ne zmanjšuje dejstvo, da je bilo otipavanje za prsi povezano s popravljanjem puklaste drže, saj je bil več kot očitno to obtoženčev način, da se oškodovanke na intimnem predelu dotika z navidezno opravičljivim izgovorom.

18. Sodišče prve stopnje je v točki 24 obrazložitve glede _očitka dajanja obtoženčevih rok med oškodovankine noge_ izpostavilo, da tožilstvo obtožencu ne očita, da se je ob tem obtoženi dotikal oškodovankinega spolovila in da je do tega prihajalo, ko si je obtoženi želel pogreti roke, ob tem pa je bila oškodovanka, če se je to dogajalo v postelji, oblečena v spodnji del pižame, oškodovanka pa je tudi povedala, da ob tem ni počel ničesar drugega (v smislu drgnjenja po spolovilu). Ob tem pa je sodišče prve stopnje prezrlo (kar je sicer pravilno povzelo v točki 13 obrazložitve), da je oškodovanka povedala tudi, da je dal obtoženi roko med njene noge včasih tudi malo višje, tako da se je dotaknil njenih intimnih predelov in tudi izrecno je pokazala, da je dal obtoženi roko proti zgornjemu delu, da se je dotaknil njenega spolovila. Tako torej ni dvoma, da je pri obtoženčevem dajanju rok med oškodovankine noge večkrat prihajalo tudi do dotikanja oškodovankinega spolovila (pa čeprav to ni izrecen obtožbeni očitek). Torej je tudi ob teh ravnanjih obtoženca ponovno prišlo do dotikanja oškodovankinih najintimnejših delov telesa. Pri tem pa poudarjanje sodišča prve stopnje, da je do teh dotikov (bodisi v avtu, bodisi v postelji) prihajalo, ko si je obtoženi želel pogreti roke, ni na mestu, saj je bil tudi to (tako kot pri popravljanju puklaste drže) več kot očitno obtoženčev izgovor, da se na navidezno opravičljiv način dotika oškodovankinih intimnih predelov. Vsakemu razumnemu človeku pa je tudi jasno, da obstajajo različni in dosti bolj primerni načini gretja rok kot vtikanje rok odraslega moškega med noge mladoletne hčere na način, da se dotika tudi njenega spolovila. Dajanje rok med noge pa je bil zgolj eden izmed načinov izvajanja spolnih dejanj nad oškodovanko in ga je potrebno presojati tudi v povezavi z ostalimi obtožencu očitanimi ravnanji in ne samega zase, izolirano, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

19. Sodišče prve stopnje je v točki 24 obrazložitve glede _očitka kopanja v banji_ izpostavilo, da obtoženec ob tem ni počel ničesar drugega, da sta se samo tuširala in da ji je rekel, da bo šel z njo v smislu, da ne bo „kao trajalo“. Ob tem pa je sodišče prve stopnje popolnoma prezrlo (kar je sicer pravilno povzelo v točki 13 obrazložitve), da je oškodovanka povedala, da sta se skupaj z obtožencem tuširala do približno njenega šestega leta, nato pa se je kopala sama. Od približno njenega desetega, enajstega leta pa sta se ponovno začela kopati skupaj in to na željo obtoženca. Ta okoliščina je torej bistvena, saj je več kot očitno, da je obtoženi skupno kopanje z oškodovanko oživil ravno v času, ko je začela spolno dozorevati, ko se je torej pričela telesno razvijati, pridobivati obline, navsezadnje pa njegovo kopanje časovno sovpada tudi z ostalimi njegovimi ravnanji napram oškodovanki in sicer otipavanjem zadnjice in prsi, dajanjem rok med noge in ob tem dotikanjem njenega spolovila, komentiranjem njene zadnjice in prsi. Zato samo dejstvo, da obtoženi med skupnim tuširanjem ni počel ničesar drugega, nima nobene posebne teže. Sodišče prve stopnje pa je ob tem tudi povsem prezrlo še nadaljnji obtožbeni očitek ter dejstvo, da je ob tem skupnem kopanju _obtoženi oškodovanko tudi golo fotografiral_, to pa je počel tudi ob priložnostih, ko se je _oškodovanka sama tuširala_ v banji in je imela zagrnjeno zaveso, pa je obtoženi z izgovorom _prišel v kopalnic_o (lulat, vprašati koliko časa še potrebuje, da bo pizza končana) in zaveso odgrnil, čeprav navsezadnje za opravo njegove male potrebe ali pogovor z oškodovanko ni bilo nobenega razumnega razloga za to, saj bi vse lahko opravil tudi brez tega, da odgrne zaveso in vidi golo oškodovanko ali jo celo tako fotografira.

20. Sodišče prve stopnje je v točki 24 obrazložitve glede _očitka, da je obtoženi v postelji oškodovanko od zadaj objel, ji dal roke čez boke in se s penisom dotikal njene zadnjice_ izpostavilo, da tožilstvo obtožencu ne očita, da se je oškodovanke dotikal z nabreklim penisom, izpostavlja oškodovankino izpovedbo iz preiskave ter dejstvo, da je oškodovanka šele na izrecno vprašanje odgovorila, da se je enkrat penis zelo čutil, parkrat pa skoraj nič, pa tudi njeno izpovedbo iz glavne obravnave, za katero ocenjuje, da je sodišče ne more več šteti za pristno v smislu „vedenja in izkušenj“, ki jih je imela oškodovanka kot dvanajst do štirinajst letno dekle o zaznavanju obtoženčevega penisa v erekciji in zato kot pristno ocenjuje njeno izpovedbo v preiskavi. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je takšen zaključek sodišča prve stopnje nerazumljiv in navsezadnje napačen, saj iz oškodovankine izpovedbe v preiskavi in na glavni obravnavi jasno izhaja, da je obtoženčevo ravnanje v postelji in stanje njegovega penisa ves čas opisovala enako, vendar z drugimi besedami, primernimi njeni starosti ob zaslišanju (v preiskavi 14 let, na glavni obravnavi 19 let). Tako ni dvoma, da je v obeh zaslišanjih povedala, da je bil obtoženčev penis pri objemanju oškodovanke od zadaj v postelji včasih v erekciji. V preiskavi je namreč povedala, da je ob objemu čedalje bolj rinil k njej in jo v rit butnil s penisom, ob tem je čutila obtoženčev penis, enkrat se je zelo čutil, parkrat pa skoraj nič, na glavni obravnavi pa, da je zaznala, ko je bil obtoženi v erekciji in da se jo je dotikal v obeh stanjih. Sodišče prve stopnje pa je tudi popolnoma spregledalo, da je imela oškodovanka možnost spati tudi v tetini sobi, pri obtožencu pa je spala, ker je on želel, da spi pri njemu, da je zaradi teh ravnanj obtoženca včasih hotela vstati, pa jo je on želel zadržati. Glede na navedeno ni dvoma, da je tudi to ravnanje obtoženca bilo spolno dejanje, ki je bilo spolno motivirano, saj se je obtoženi k oškodovanki v postelji stiskal tudi z nabreklim penisom, obenem pa jo je v istem časovnem obdobju tudi otipaval po zadnjici in prsih, dajal roke med njene noge z dotikom spolovila, se z njo kopal v banji in jo golo fotografiral. Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, je potrebno vsa ravnanja obtoženca presojati skupaj in ne vsakega posebej.

21. Glede na vse pojasnjeno niso utemeljene navedbe obtoženčevega zagovornika iz odgovora na pritožbo, da je šlo pri obtoženčevih dotikih oškodovanke za povsem običajne dotike in za povsem običajno fotografiranje otroka.

22. Samo dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje v točki 24 obrazložitve, da so bila določena obtoženčeva ravnanja, ki se mu očitajo (trepljanje po zadnjici, objem pred spanjem), prisotna že, ko je bila oškodovanka mlajša in zanjo pri takšnem ravnanju, ker je bila še otrok, ni bilo nič napačnega, ne morejo biti odločilna v smislu presoje ali so bila obtoženčeva ravnanja napram oškodovanki spolno motivirana. Glede trepljanja po zadnjici je bilo namreč že zgoraj pojasnjeno, da se je obtoženčevo dotikanje oškodovankine zadnjice stopnjevalo in ni šlo zgolj za trepljanje v smislu igre oziroma v smislu pojdi hitreje, temveč tudi za otipavanje in stiskanje zadnjice, obenem pa je bistveno tudi to, da obtoženčevo dotikanje oškodovankine zadnjice ni bilo povezano zgolj in samo z igro. Glede obtoženčevih objemov pred spanjem pa je tudi oškodovanka povedala, da ji kasneje takšno objemanje ni bilo več normalno, sploh ne upoštevajoč besede, ki ji jih je govoril (torej komentiranje njene zadnjice in prsi) ter jo šlatal za prsi, udarjal po zadnjici. S slednjim se v celoti strinja tudi sodišče druge stopnje, ki je v tej sodbi že večkrat poudarilo, da je potrebno pri ugotavljanju obtoženčevega spolnega nagiba ocenjevati vsa njegova ravnanja napram oškodovanki skupaj in ne vsakega zase izolirano od drugih ravnanj.

23. Glede na vse do sedaj pojasnjeno, so zato zaključki sodišča prve stopnje v točki 25 obrazložitve izpodbijane sodbe, da ni mogoče na ravni gotovosti zaključiti, da so bila obtoženčeva ravnanja spolno motivirana, temveč je šlo zgolj za neprimerne in nerodne očetovske dotike, zmotni. Sodišče prve stopnje prav tako zmotno zaključuje, da zato, ker je obtoženi oškodovanko prijemal za prsi in jo tapkal po zadnjici ob prisotnosti drugih družinskih članov, ni logično, da je to počel zaradi zadovoljitve svojega spolnega nagona, saj ob tem spregleda, da je oškodovanka zaslišana v preiskavi povedala, da jo je ob hoji po stopnicah udaril po riti, da je pred drugimi člani družine govoril, da ima veliko rit in jo udaril po njej, potem pa se je začelo, da jo je otipaval po riti, da jo je začel po njej tolči, potem pa jo je že prav stisnil za rit, zaslišana na glavni obravnavi pa je še pojasnila, da je do tega največkrat prihajalo, ko je hodila pred njim po stopnicah v stanovanje. Obtoženi je torej prijeme za oškodovankino zadnjico stopnjeval, od tega, da jo je udaril po njej (tudi pred drugimi družinskimi člani), do tega, da jo je po njej otipaval in stiskal, vendar največkrat ob hoji po stopnicah, ko sta bila sama. Res je glede otipavanja prsi oškodovanka povedala, da je bila včasih ob tem prisotna prababica, enkrat pa je to obtoženi naredil v trgovini, pred dobrim prijateljem L., vendar tudi ta okoliščina ne vzbuja dvomov v obtoženčeve spolne nagibe. Oškodovankina prababica (torej obtoženčeva babica) je bila glede na dejstvo, da je obtoženčev oče rojen leta ...,2 v kritičnem obdobju od leta 2013 do 2016, gotovo že precej stara, obtoženi pa več kot očitno tega ni počel v navzočnosti ostalih družinskih članov, obtoženčevo enkratno ravnanje pred dobrim prijateljem v trgovini ob kupovanju kondomov, pa tudi ne spremeni dejstva, da je obtoženi oškodovanko za prsa prijemal večkrat, ko sta bila sama, prijemi so trajali 2 – 3 sekunde, obtoženi pa je celo ob tem komentiral velikost oškodovankinih prsi v smislu kako ima že velike. Ob tem pa sodišče druge stopnje kot bistveno izpostavlja tudi tisti del oškodovankine izpovedbe (ki ga sodišče prve stopnje sicer v sodbi izrecno ni povzelo), ko je pojasnila, da je imel obtoženčev oče v dnevni sobi in kuhinji (skupaj gre za en prostor), na hodniku, v tetini sobi, pisarni in dedkovi spalnici kamere. V obtoženčevi sobi in kopalnici, očitno pa tudi na stopnicah (glede na to, da oškodovanka ni povedala, da je bila kamera na stopnišču), pa kamer ni bilo. Oškodovanka je tudi izrecno povedala, da se v drugih sobah, ki so bile pod kamerami, ni nikoli dogajalo, da bi ji obtoženi hotel kaj narediti. Zato se stališče sodišča prve stopnje, da ni logično, da bi obtoženi ravnanja napram oškodovanki počel zaradi zadovoljitve spolnega nagona, ker jih je počel ob prisotnosti drugih družinskih članov, izkaže za zmotno, pa tudi za neprepričljivo. Večina ravnanj se je namreč med obtoženim ter oškodovanko dogajala, ko sta bila sama in to bodisi v avtu (dajanje rok med noge) ali pa na naslovu obtoženčevega prebivališča, bodisi na stopnicah, v obtoženčevi sobi ali kopalnici, ti prostori pa praktično edini niso bili podvrženi videonadzoru. Prav tako so neprepričljivi in zmotni zaključki sodišča prve stopnje, da je obtoženi očitana ravnanja napram oškodovanki počel v povezavi z ravnanji, ki življenjsko in razumno gledano nimajo nič s spolnostjo, saj je bilo zgoraj že pojasnjeno, da je bilo obtoženčevo popravljanje oškodovankine sključene drže, gretje rok med oškodovankinimi nogami ter spodbujanje s tapkanjem po zadnjici, da gre hitreje, več kot očitno zgolj navidezno opravičljiv razlog, da je obtoženi oškodovanko prijemal za njene intimne dele. Življenjsko in razumno gledano pa ni bilo nobenega razloga, da pri popravljanju oškodovankine drže slednjo prijema za prsi, da jo ob spodbujanju hitrejše hoje po stopnicah otipava po zadnjici in da si roke greje med oškodovankinimi nogami in še to na način, da se dotika njenega spolovila. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da je penis izboklina, ki je zaznavna tako v običajnem stanju kot v nabreklem stanju, vendar ob tem spregleda, da je oškodovanka jasno povedala, da jo je v postelji objemal od zadaj in se stiskal k njej, ko je bil obtoženčev spolni ud v obeh možnih stanjih. Ob tem pa sodišče druge stopnje tudi pritrjuje pritožniku, ki smiselno navaja, da gre za spolna dejanja storjena z namenom potešitve spolne sle tudi v primerih, ko se je obtoženi dotikal oškodovankine zadnjice s penisom, ko ni bil v erekciji. Nasprotno stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, bi namreč pomenilo, da moški, ki se zaradi kakršnegakoli razloga ne more spolno vzburiti, z dotikanjem žrtvinih intimnih predelov s penisom, nikoli ne stori spolnega dejanja z namenom potešitve spolne sle. Za obstoj očitanega kaznivega dejanja se namreč ne zahteva, da je moški storilec spolno vzburjen in je njegov spolni ud v erekciji, temveč je potrebno, da je spolno dejanje storjeno zaradi potešitve spolne sle. Slednje pa je v obravnavanem primeru nedvomno dokazano.

24. Sodišče prve stopnje je tudi v točki 26 obrazložitve izpodbijane sodbe poudarjalo, da je oškodovanka obtoženčeva ravnanja pričela dojemati na čisto drugačen način kot prej, ob informacijah pridobljenih po predmetu etike in brskanju na spletnih forumih. Do navedenih stališč sodišča prve stopnje se je pritožbeno sodišče opredelilo že v točki 14 obrazložitve te sodbe in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje. Glede nadaljnjih zaključkov sodišča prve stopnje v točki 26 obrazložitve izpodbijane sodbe, ko navaja, da tudi druga obtoženčeva ravnanja, ki jih je opisovala oškodovanka (gledanje pornografije, „dildoti“, uporabljeni kondomi), niso imele nikakršne veze z njo, pritožbeno sodišče prav tako ugotavlja, da so zmotni. Ta ravnanja obtoženca namreč, v povezavi z dokazanimi obtoženčevimi ravnanji zajetimi v obtožbenem očitku, še dodatno potrjujejo zaključek, da je obtoženi očitano mu kaznivo dejanje storil iz spolnih nagibov. Sodišče prve stopnje namreč ob navajanju, da bi obtoženec, v kolikor bi imel kakršnokoli namero spolne narave do oškodovanke, ravnal drugače, ne pa zapiral neprimerno vsebino in lagal o spolnih pripomočkih, v celoti spregleda, da je oškodovanka v zvezi z obtoženčevim gledanjem pornografije povedala, da je obtoženi pornografijo na računalniku gledal kljub temu, da je vedel, da oškodovanka prihaja po stopnicah v njegovo sobo in se je nato bodisi delal, da ne ve, da oškodovanka vidi, in je gledal še naprej ali pa je hitro ugasnil vsebino in jo vprašal, če gre ona na računalnik, hkrati pa je tudi povedala, da je imel obtoženi na računalniku, ko ga je uporabljala z njegovim vedenjem in dovoljenjem, odprte ikone pornografije, pa oškodovanki ni rekel, naj to neha gledati ali naj zapre. Glede „dildov“ pa je oškodovanka povedala, da je imela v obtoženčevi sobi predal v polički, v katerem je imela „kabel“, pa je imel kljub temu obtoženi ravno v tem predalu še večje število „dildov“. Prav tako je imel obtoženi na tej polički večkrat uporabljene kondome. Glede na pojasnjeno ni dvoma, da je bil obtoženčev namen, da se oškodovanka seznani s pornografijo (obtoženi ji je celo sam kazal slike striptiza), s spolnimi igračami in kondomi in tega ni mogoče pripisati zgolj dejstvu, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da je obtoženi odrasel moški, ki je občasno gledal pornografijo in bil spolno aktiven, saj je imel v tistem času partnerko I. I., s katero sta imela spolne odnose. Sodišče prve stopnje je namreč ob tem spregledalo, da je I. I. izpovedala, da sta imela spolne odnose pri njej doma, ne pa pri obtožencu, hkrati pa je spregledalo tudi dejstvo, da ni šlo za občasno gledanje pornografije, saj je obtoženi po izpovedbi oškodovanke to počel večkrat, ko je bila pri njemu doma, pa čeprav je iz dokaznega postopka razvidno, da je imela oškodovanka z obtožencem zgolj občasne stike po dogovoru, večino časa pa je bila pri svoji mami. Zato so zaključki sodišča prve stopnje, da gledanje pornografije v oškodovankini navzočnosti, spolne igrače v predalu, ki ga je uporabljala oškodovanka in uporabljeni kondomi na polički v času, ko je bila oškodovanka pri obtožencu, niso imeli nobene zveze z oškodovanko, zmotni.

25. Čeprav pritožnik izpodbija sodbo sodišča prve stopnje tudi glede očitka samozadovoljevanja, pa v tem delu s pritožbo ne more biti uspešen. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da iz oškodovankine izpovedbe izhaja, da se je obtoženec samozadovoljeval v času, ko je oškodovanka že spala, ob tem pa je očitno na telefonu gledal pornografijo (oškodovanka je videla svetlobo telefona, slišala je zvoke oziroma vzdihljaje ženske), pri tem pa obtoženi niti ni zaznal, da se je oškodovanka vmes zbudila. Tudi oškodovanka je povedala, da ni zaznala ali čutila, da bi imelo očetovo samozadovoljevanje kakršnokoli povezavo z njo. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje so tudi pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da spolno ravnanje kot tako (samozadovoljevanje) nedvomno ni imelo nobene zveze z oškodovanko in zato tudi ni dokazano, da bi se obtoženi spolno potešil z namenom, da bi slednje zaznala ali pri tem sodelovala oškodovanka, saj je to počel, ko je oškodovanka že zaspala. Pritožnik tako ugotovljenega dejanskega stanja niti ne izpodbija, zato zgolj s poudarjanjem, da se je obtoženi samozadovoljeval ponoči ob oškodovanki, ko se je sploh ni dotikal in je že njena bližina nanj vplivala na način, da je bil ob njej spolno vzdražen, pravilnih razlogov izpodbijane sodbe glede tega očitka ne more omajati, saj ostaja zgolj na ravni posplošenih in nedokazanih trditev. Zato je sodišče druge stopnje ob spremembi izpodbijane sodbe iz oprostilno v obsodilno iz obtožbenega očitka za to kaznivo dejanje izpustilo besedilo „se ponoči enkrat ob njej samozadovoljeval.“

26. Sodišče prve stopnje je v točkah 27 – 29 obrazložitve pravilno povzelo ugotovitve izvedenke klinične psihologije M. M. (iz prvega izvedenskega mnenja, njegove dopolnitve ter zaslišanja izvedenke na glavni obravnavi), oškodovankine pedopsihiatrinje dr. D. D. in oškodovankine osebne zdravnice dr. N. N. ter v točki 30 obrazložitve izpovedbo oškodovanke in njene mame o zdravstvenih in psihosomatskih težavah oškodovanke. Nadalje je v točki 31 obrazložitve pravilno navedlo, da iz izvedenskega mnenja ter izpovedb pedopsihiatrinje ter lečeče zdravnice izhaja, da je pri oškodovanki podanih veliko značilnosti, ki jih stroka povezuje z izkušnjo spolne zlorabe, kar vse so pokazatelji, ki bi lahko nakazovali na oškodovankino negativno izkušnjo spolne zlorabe s strani obtoženca. Pritožbeno sodišče se tudi strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni mogoče enoznačno in direktno vse znake čustvene stiske pripisati obtoženčevim ravnanjem. Vendar pa so nadaljnji zaključki sodišča prve stopnje, da velik del oškodovankinih težav (znaki travmatiziranosti, zaskrbljenost na področju spolnosti, občutek ogroženosti, strah pred spolnimi dejanji), ki jih je izvedenka povezala z možnostjo negativne izkušnje spolne zlorabe, izvirajo iz dogodkov (najdeni kondomi, obtoženčevo gledanje pornografije, najdeni „dildoti“), ki niso imeli nobene neposredne povezave z oškodovanko, zmotni. Slednje namreč ne izhaja niti iz izvedenskega mnenja, niti iz izpovedb pedopsihiatrinje ter lečeče zdravnice. _Iz pisnega klinično psihološkega izvedenskega mnenja z dne 17. 7. 2017_ namreč izhaja, da so pri oškodovanki ugotovljene težave na čustvenem področju (anksioznost, depresivnost), znaki travmatiziranosti ter slabša samopodoba, izvedenka pa zaključuje, da obstoji velika verjetnost, da je imela oškodovanka izkušnjo spolne zlorabe s strani očeta. Izvedenka je pri oškodovanki ugotovila znake kratkoročnih posledic spolne zlorabe na področju psihičnega doživljanja in vedenja, zaradi česar je vključena v pedopsihiatrično strokovno obravnavo in z zdravljenjem nadaljuje. _Iz dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 25. 6. 2019_ izhaja, da so težave, ki jih je pri oškodovanki ugotovila pedopsihiatrinja, z navajanjem suma spolne zlorabe in opredelitev prilagoditvene motnje, lahko znaki čustvene stiske in posledic spolne zlorabe, iz dokumentacije pa je razvidno, da so težave takšne vrste in intenzitete, da oškodovanka potrebuje strokovno pomoč in je že od marca 2016 v pedopsihiatrični obravnavi. Klinično psihološki pregled in rezultati psiholoških preizkusov pa kažejo, da je oškodovanka zelo ranljiva in so nekateri simptomi še vedno izraženi in še vztrajajo zlasti na čustvenem področju, pri samopodobi in socialnem vključevanju (povišana anksioznost, jezavost, boleči spomini, občasni napadi panike, občutki krivde in sramu, občutki nesprejetosti, socialna anksioznost). Dodatno negativno na počutje oškodovanke vplivajo novi neugodni dogodki in potek in spremljanje sodnih procesov, ki lahko vodijo do dodatne travmatizacije. _Izvedenka je zaslišana na glavni obravnavi_ povedala, da oškodovankina čustvena stiska izvira iz obravnavanih dogodkov, ki ji jih je opisovala oškodovanka, lahko pa tudi iz posledic, ki jih je ta kazenski postopek potegnil za sabo. Telesni stik (objemanje z dotikom spolnega uda, prijemanje za prsi) je bil oškodovanki odveč, bil ji je ogrožujoč in ji je povzročil neprijetne izkušnje, dogodki s kondomi in „dildoti“ pa so ji povzročali še dodatne neprijetne izkušnje. _Iz izpovedbe lečeče zdravnice_ izhaja, da do leta 2013 iz oškodovankine zdravstvene dokumentacije ne izhaja nič posebnega, v letu 2014 pa so se pričele bolečine v trebuhu, ki so se pojavljale tudi v letu 2015, obenem tudi glavoboli, zadnja leta pa ima oškodovanka večkrat težave z bolečinami v trebuhu, vnetjem sečil, vrtoglavico, v letu 2020 so pri oškodovanki ugotovili kronično vnetje želodčne sluznice in sluznice dvanajsternika z razjedami ter patološke jetrne teste, oškodovanka pa je bila še vedno (zdravnica zaslišana dne 22. 8. 2022) na dvotirni psihiatrični terapiji. _Iz izpovedbe pedopsihiatrinje_ (zaslišana na obravnavi dne 12. 9. 2022) izhaja, da oškodovanko obravnava že od 8. 3. 2016, ko je bila k njej napotena s strani osebne zdravnice. Oškodovanka ji je ob pogovoru opisala dogodke za nazaj, ki so jo spravili v veliko stisko, da ji je bilo ob tem neprijetno in jih je po pogovoru o pedofiliji v šoli tudi sama zaznala kot neustrezne in da priča ves ta čas ni podvomila, da je oškodovanka kaj narobe razumela. Glede samopoškodovanja ji je oškodovanka povedala, da ji to olajša neko veliko stisko, da se zgodi, ko je zelo tesnobna. Vzrok večjih stisk je bilo razmišljanje o tem kaj se dogaja, občutki krivde za cel ta postopek, skreganost družine. Glede na izpostavljene ugotovitve in izpovedbo izvedenke, izpovedbi pedopsihiatrinje in lečeče zdravnice (ki jih je pravilno povzelo tudi sodišče prve stopnje v točkah 27 – 29 obrazložitve) ter predvsem izpovedbo oškodovanke, ki je opisala svoja občutja in težave, ki so bili posledica obtoženčevih ravnanj, je sodišče prve stopnje zmotno, brez opore v izvedenih dokazih, zaključilo, da velik del oškodovankinih težav izvira iz dogodkov, ki niso imeli nobene neposredne povezave z oškodovanko. Pri takšnem zaključku pa je sodišče prve stopnje tudi izhajalo iz napačne predpostavke, da določeni dogodki, ki jih je opisovala oškodovanka (kondomi, spolne igrače, gledanje pornografije) niso imeli nobene neposredne povezave z oškodovanko, kar je bilo podrobneje pojasnjeno v točki 24 obrazložitve te sodbe. Sodišče prve stopnje je pri poudarjanju, da je bila izražena stiska s samopoškodovanjem in padcem ocen pri oškodovanki izražena po občutku ogroženosti, ki ga je razvila oškodovanka po predmetu etika in raziskovanju na spletu ter da oškodovanka ni znala povedati kje je dobila idejo za rezanje, popolnoma spregledalo oškodovankino tedanjo starost (v času obravnavanega kaznivega dejanja, torej začetek leta 2013 do januarja 2016, je bila stara 10 do 13 let), dejstvo, da so se večje zdravstvene težave pri oškodovanki začele v letu 2014, kot to izhaja iz izpovedbe njene lečeče zdravnice, da je oškodovanki učni uspeh pričel padati v začetku sedmega razreda (torej šolsko leto 2015/2016) ter da je izvedenka v zaslišanju na glavni obravnavi povedala, da ni nenavadno, da je oškodovanka zaradi informacij pri pouku začela drugače gledati na ravnanja očeta, ker je moralno še zorela in se je šele v šoli poučila katero vedenje ni pravilno, zato je lahko prišlo do obrata oziroma spoznanja, da je to zelo narobe in je tudi dobila potrditev, da se je takrat počutila neprijetno, stisko pa je izrazila skozi samopoškodbeno vedenje. Tudi pedopsihiatrinja je izpovedala, da ji je oškodovanka povedala, da se reže, ko je v veliki stiski. Glede na pojasnjeno za presojo obtožencu očitanega kaznivega dejanja sploh ni relevantno kje je dobila oškodovanka idejo za rezanje in ali ter zakaj so se rezali morebitni drugi otroci na oškodovankini šoli, temveč je bistveno, da je bila oškodovanka zaradi obtoženčevih ravnanj v stiski, kar je pri njej privedlo do rezanja. Da pa je oškodovanka ugotovila, da so ravnanja obtoženca zelo napačna po predmetu etika in dodatnem iskanju informacij na spletu in da so se po tem pri njej začele pojavljati večje težave, pa je navsezadnje življenjsko logično, kar smiselno izhaja tudi iz zgoraj izpostavljenih pojasnil izvedenke. Glede na pojasnjeno so neutemeljene navedbe zagovornika v odgovoru na pritožbo, da so bili zaključki izvedenskega mnenja ovrženi z zaslišanjem oškodovanke na glavni obravnavi, kjer se je izkazalo, da je bilo oškodovanki pred tem napačno predstavljeno, katera dejanja pomenijo spolno zlorabo in je za takšno zlorabo štela dejanja, ki to niso bila.

27. Sodišče prve stopnje v točki 31 obrazložitve izpodbijane sodbe v nadaljevanju kot možen vzrok za oškodovankine psihosomatske težave izpostavlja tudi težave oškodovanke s sprejemanjem maminega novega partnerja od leta 2010 dalje, vendar ob tem popolnoma spregleda oškodovankino izpovedbo, ki je sicer odkrito spregovorila o nesprejemanju novega partnerja ter občutku, da sama ne spada več v novo družino, kar je bil večkrat vzrok za konflikt z mamo, ob tem pa tudi povedala, da pa ji to ni povzročilo depresije, posttravmatskega stresa, njene zdravstvene težave pa so bile posledica stvari, ki so jo morile in zaradi katerih teče predmetni kazenski postopek. Tudi iz izpovedbe pedopsihiatrinje izhaja, da ji oškodovanka na obravnavah kot problematičnega ni izpostavljala odnosa mama – nov partner – nov otrok, iz izpovedbe izvedenke pa, da ji oškodovanka ni izpostavljala težav z maminim partnerjem. Obenem pa je pomembno tudi to, da je oškodovankina mama novega partnerja dobila že v letu 2010, večje zdravstvene težave pri oškodovanki pa so se pojavile šele od leta 2014 dalje. Glede na navedeno so zaključki sodišča prve stopnje, da so bile psihosomatske težave pri oškodovanki posledica težav s sprejemanjem maminega novega partnerja, zmotni.

28. Sodišče prve stopnje je v točki 31 obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da so se izrazite zdravstvene težave pri oškodovanki krepile s samo prijavo ter vztrajale ves čas kazenskega postopka, kar izhaja iz izvedenskega mnenja ter izpovedb pedopsihiatrinje in oškodovanke. Vendar pa slednje ne pomeni, da obtožencu kaznivo dejanje ni dokazano, saj je sodišče prve stopnje v celoti poklonilo vero izpovedbi oškodovanke o obtoženčevih ravnanjih, izvedensko mnenje ter izpovedbe pedopsihiatrinje ter lečeče zdravnice pa oškodovankino izpovedbo še dodatno potrjujejo. Obenem pa pritožbeno sodišče, glede na poudarjanje sodišča prve stopnje, da teh težav ni mogoče enoznačno pripisati negativni izkušnji zaradi obtoženčevih ravnanj, pojasnjuje, da so kljub temu ugotovljene zdravstvene težave posredno povezane z ravnanji obtoženca, saj je predmetni kazenski postopek posledica obtoženčevih nezakonitih ravnanj nad oškodovanko.

29. Glede na vse pojasnjeno, so zaključki sodišča prve stopnje v točki 32 obrazložitve izpodbijane sodbe zmotni. Sodišče prve stopnje namreč svoj zaključek gradi na dejstvu: 1. da glede na celoten kontekst velik del obtoženčevih ravnanj, ki so bila za oškodovanko ogrožujoča, ni imel nobene veze z oškodovanko (kondomi s spermo, gledanje pornografije, spolne igrače), 2. da ni mogoče enoznačno ugotoviti, da je bil vzrok bolečinam v trebuhu le neprijeten občutek oškodovanke ob obtoženčevih ravnanjih, 3. da ne gre zanemariti, da se je oškodovanka vrsto let počutila odrinjeno v odnosu do materinega novega življenja s partnerjem ter 4. da je izvedenka posledice opredelila kot možne na ravni verjetnosti in zato zaključuje, da čustvenih stisk oškodovanke ni mogoče enoznačno in direktno pripisati zgolj neprijetnim občutjem oškodovanke ob obtoženčevih ravnanjih, temveč je posledice zaradi katerih je oškodovanka še vedno obravnavana pri pedopsihiatrinji moč pripisati samemu razkritju, izgubi dela družine ter izgubi očeta, do katerega je imela oškodovanka izrazita pozitivna občutja, ter za oškodovanko dolgotrajnemu sodnemu postopku. Do vseh omenjenih zaključkov sodišča prve stopnje se je pritožbeno sodišče opredelilo že v prejšnjih točkah obrazložitve, še enkrat pa poudarja, da je na podlagi oškodovankine izpovedbe (kateri je že sodišče prve stopnje v celoti poklonilo vero), okoliščin v katerih je obtoženi izvrševal ravnanja nad oškodovanko (predvsem ko sta bila sama in v prostorih brez kamer), dejstva, da se je obtoženi oškodovanke dotikal po vseh intimnih predelih, da so se njegova ravnanja pričela v času, ko je oškodovanka začela spolno dozorevati, da je svoja ravnanja stopnjeval, da je vsa obtoženčeva ravnanja napram oškodovanki, ki so predmet obtožbenega očitka, potrebno ocenjevati ne samo vsakega zase, temveč vse skupaj, da je obtoženi poleg ravnanj, ki so bila neposredno uperjena zoper oškodovankino telo, hkrati v njeni prisotnosti izvrševal tudi druga ravnanja, ki so povezana s spolnostjo (gledanje pornografije, puščanje spolnih igrač in uporabljenih kondomov na način, da jih oškodovanka vidi) in ji namerno kazal tudi slike striptiza (kar bo podrobneje obrazloženo v naslednjem poglavju obrazložitve te sodbe), hkrati pa je izvedenka pri oškodovanki ugotovila znake, ki kažejo na spolno zlorabo, njene zdravstvene težave pa so se začele stopnjevati ravno v času, ki je pod obtožbenim očitkom, mogoč zaključek, da je obtožencu dokazano tudi, da je ob ravnanjih do oškodovanke zadovoljeval svoj spolni nagon. Zato je pritožba tožilstva utemeljena in je sodišče druge stopnje obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1. **Glede kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po prvem odstavku 176. člena KZ-1**

30. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljena tožilska pritožba tudi glede kaznivega dejanja pod točko I.2 izreka izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je v točkah 35 do 39 obrazložitve izpodbijane sodbe korektno povzelo zagovor obtoženca, izpovedbe oškodovanke, E. E., F. F., O. O. in G. A. ter podatke iz zapisnika o preiskavi podatkov elektronskih naprav in posnetkov zaslona o javni skupini P. ter na podlagi tako izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je obtoženčev zagovor izpodbit, potrjena pa izpovedba oškodovanke, da ji je obtoženi pokazal slike striptiza. Za tak zaključek (ki ga ne izpodbija niti pritožnik niti obtoženčev zagovornik v odgovoru na pritožbo) je navedlo prepričljive razloge, ki jim sodišče druge stopnje v celoti sledi.

31. V nadaljevanju sodbe se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem ali slike striptiza, ki jih je obtoženi pokazal oškodovanki, predstavljajo slike s pornografsko vsebino. Tako je v točki 42 obrazložitve korektno povzelo izpovedbo oškodovanke o sami vsebini slik ter okoliščinah kazanja teh slik, v točki 43 obrazložitve pa tudi pravilno ugotovilo, da sta v zvezi s tem izpovedbo oškodovanke potrdili priči E. E. in F. F., navsezadnje pa je vsebina slik potrjena tudi z zapisnikom o preiskavi obtoženčevega računalnika. Tudi teh zaključkov sodišča prve stopnje ne izpodbija niti pritožnik niti obramba v odgovoru na pritožbo.

32. Nadalje v točki 44 obrazložitve sodišče prve stopnje skladno s stališči novega komentarja KZ-1 pojasni, da pornografija po splošnem pojmovanju pomeni prikazovanje spolnega dogajanja na pretiran, drastičen način, brez smiselne povezave z drugim življenjskim izražanjem.3 Star komentar KZ-1 navaja, da pornografija pomeni prikazovanje spolnosti le zaradi erotičnega draženja ali ugajanja,4 biti pa mora takšne intenzitete, da lahko pri otroku ugotovimo negativne posledice za njegov razvoj.5 Pravilno sodišče prve stopnje iz SSKJ povzame tudi definicijo striptiza – točka, navadno v nočnem lokalu, med katero se nastopajoča plesalka postopoma slači, vendar nato zmotno zaključi, da slike, ki jih je obtoženi pokazal oškodovanki, niso pornografsko gradivo. Samo dejstvo, da je bilo poklic striptizete mogoče registrirati, je za presojo o tem ali gre za pornografsko gradivo ali ne, irelevantno. Prav tako to velja za okoliščino, ki jo izpostavlja sodišče, da je obtoženi oškodovanki pokazal celotno dogajanje v lokalu in je iz slik jasno razvidno, da so nastale ob izvajanju točke plesa. Sodišče prve stopnje namreč pritrjuje pritožniku, da je striptiz seksualna razvedrilna zabava za odrasle, ni pa primerna za otroke mlajše od petnajst let, fotografije, ki jih je obtoženi pokazal oškodovanki, pa niso zgolj seksualno gradivo, temveč pornografsko gradivo.

33. Pritožnik ob tem pravilno kot bistveno izpostavlja dejstvo, da je iz slik razvidno, da je imela striptizeta smetano na svojih intimnih predelih, ki jo je obtoženi lizal z njih, torej je lizal njene intimne predele (gre ravno za sliko, ki jo je oškodovanka označila kot tisto, ki ji jo je pokazal obtoženi), kar vsekakor pomeni pornografsko gradivo. Ob tem sodišče druge stopnje še izpostavlja, da je obtoženi oškodovanki pokazal več slik, primerjava oškodovankinega opisa slik s slikami, ki so bile zasežene na obtoženčevem računalniku, pa omogoča nedvomen zaključek, da gre ravno za slike, ki si jih je na obravnavi vpogledalo tudi sodišče druge stopnje. Iz teh slik pa jasno izhaja, da gre za predstavo dveh striptizet, ki sta se slekli do golega in se prijemali za svoje intimne dele – prsa in spolovilo (slike 107, P. 017, P. 033, P. 051, P. 060). Hkrati sta ples oziroma točko izvedli za dva izbrana moška (eden od njiju je bil obtoženi), ki sta ju tudi delno slekli. Prvemu moškemu je striptizeta odpela hlače, vanje vtaknila banano in jo oblizovala kot da gre za moški spolni ud (slike P. 024, P. 025, P. 037), druga striptizeta pa se je usedla v naročje k obtožencu na način, da je bila proti njemu obrnjena s hrbtom, nato pa se je nagnila naprej do tal in tako popolnoma razkrečena sedela na njem oblečena zgolj v tangice, obtoženi pa jo pri tem otipaval za zadnjico (sliki 103 in P. 057). Oškodovanka je očitno opisovala prav to sliko z besedami, da je striptizeta naga sedela na obtožencu in bila raztegnjena. Prav tako je striptizeta popolnoma gola sedela v obtoženčevem naročju, on pa jo je prijemal za prsi (slika P. 071). Nato se je ta ista striptizeta popolnoma gola vrtela na drogu, poleg nje je bil obtoženi (sliki 112 in P. 069). Tudi to sliko je oškodovanka opisala. Nato si je gola striptizeta, viseča na drogu, na spolovilo dala smetano, ki ji jo je dol polizal obtoženi (sliki 113 in P. 070). To sliko je oškodovanka opisala v svoji prosti izpovedbi in jo tudi izločila iz fotografij, ki so bile zasežene na obtoženčevem računalniku. Dejstvo, da se pri tej fotografiji, ki jo je izločila oškodovanka, ni eksplicitno videlo striptizetinega spolovila, kar je posebej izpostavilo sodišče prve stopnje, na presojo ali so slike, ki jih je obtoženi pokazal oškodovanki, pornografsko gradivo, nima vpliva. Potrebno je namreč upoštevati, da striptizeti nista zgolj plesali in se ob tem slačili, temveč sta se goli prijemali za spolovilo in prsa, v predstavo sta pritegnili tudi dva moška, ena striptizeta je ob moškemu s pomočjo banane prikazovala oralni seks, druga striptizeta pa je obtožencu dovolila, da ji je z njenega spolovila, ko je bila popolnoma gola, viseča na drogu, polizal smetano. Čeprav je oškodovanka zaslišana na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje izrecno izločila le tri slike, pa ni dvoma, da ji je obtoženi pokazal večje število slik striptiza in ji je torej pokazal ravno slike, ki si jih je na obravnavi vpogledalo tudi sodišče druge stopnje. Oškodovanka je namreč izrecno povedala, da je bilo več fotografij, skladno s fotografijami je opisala tudi tiste slike, ki jih ni izrecno izločila ob predočenju, vedela je tudi, da so bile slike posnete v enem klubu, kjer je bilo več ljudi in da je imela striptizeta temne lase, kar omogoča nedvomen zaključek, da je šlo za slike, zasežene obtožencu na računalniku in vpogledane na obravnavi. Oškodovanka sicer ni izrecno povedala, da sta bili dve striptizeti in poleg obtoženca še drug moški, okrog katerega je striptizeta izvajala točko, vendar je ob vpogledu v fotografije razvidno, da gre za isti dogodek ob istem času, slike so pomešane (najprej prvi moški, nato obtoženi, nato spet prvi moški in nato spet obtoženi), sicer pa tudi v primeru, da bi obtoženi oškodovanki kazal le svoje slike s striptizeto (in ji torej ne bi pokazal slik drugega moškega s simulacijo oralnega seksa), to zadošča za zaključek, da slike predstavljajo pornografsko gradivo, saj gre vsekakor za prikazovanje spolnega dogajanja na pretiran, ekspliciten način brez smiselne povezave z drugim življenjskim izražanjem oziroma za prikazovanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja. Tako se kot neutemeljene izkažejo navedbe zagovornika v odgovoru na pritožbo, da ne gre za pornografsko gradivo, ker se na slikah ne vidi spolovila striptizete in ker ne prikazujejo spolnega odnosa ali samozadovoljevanja. Da je imelo kazanje takšnih slik negativne posledice na oškodovanko, je smiselno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ko je navedlo, da je šlo za kazanje neprimerne vsebine glede na starost in odraščanje oškodovanke, hkrati pa negativne posledice celotnega obtoženčevega ravnanja (tako glede prvega kot drugega kaznivega dejanja) jasno izhajajo iz ugotovitev izvedenke in pedopsihiatrinje. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožilstva in obtoženca spoznalo za krivega tudi tega kaznivega dejanja.

34. Sodišče je pri opisu dejanja, ki je povzeto v izreku te sodbe, upoštevalo spremembo obtožbe, podano s strani tožilstva na glavni obravnavi dne 23. 12. 2022, ko je očitek kazanja obravnavanih slik iz „najmanj trikrat“ spremenilo v „enkrat“, sodišče prve stopnje pa je pri izreku oprostilne sodbe to spregledalo. Tožilstvo je pri tej spremembi sledilo izpovedbi oškodovanke na glavni obravnavi, ko je zelo suvereno povedala, da ji je obtoženi slike striptiza pokazal enkrat. Hkrati pa je pritožbeno sodišče samo spremenilo opis kaznivega dejanja glede časovnega obdobja, v katerem je obtoženi storil kaznivo dejanje. Obtožba je namreč obtožencu očitala, da je to dejanje storil v času od začetka leta 2013 do konca januarja 2016, iz izpovedbe oškodovanke pa izhaja, da ji je obtoženi slike striptiza pokazal, ko je bila stara 11 do 12 let, kar glede na oškodovankin datum rojstva (... 2003) pomeni, da je pravilno časovno obdobje očitanega kaznivega dejanja od leta 2014 do konca januarja 2016. Zato je sodišče druge stopnje samo spremenilo besedilo „od začetka leta 2013“ v besedilo „od leta 2014“.

**Sklepno k obema kaznivima dejanjema glede objektivnih in subjektivnih znakov**

35. Iz vsega navedenega izhaja, da je obtoženi nedvomno izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 in kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po prvem odstavku 176. člena KZ-1. 36. Pri prvem kaznivem dejanju je namreč obtoženi kot roditelj, zlorabil svoj položaj in sicer v času, ko mu je bila hči, mlajša od 15 let, zaupana v varstvo in je bila pri njemu na stikih, kjer je tudi prespala, obtoženi pa je nad njo storil različna spolna dejanja (prijemanje za zadnjico, otipavanje prsi, kopanje z njo v banji in fotografiranje gole oškodovanke, objemanje od zadaj v postelji in pri tem dotikanje s penisom njene zadnjice, dajanje rok med noge), katerih cilj je bilo spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona. Obtoženi je torej kot oče zlorabil svoj položaj, saj je bil oškodovanki nadrejen. Oškodovanka je bila namreč stara eno leto, ko sta se njena starša razšla, z obtožencem kot očetom je imela sprva stike dvakrat tedensko med tednom, nato pa sta se s soglasjem njene mame sama zmenila, da bo k njemu hodila med vikendom in je tam tudi prespala. Oškodovanka se je obtoženca bala, ga ubogala in mu tudi nikoli ni upala nasprotovati (kar izhaja iz njene izpovedbe). Vse navedeno omogoča zaključek, da je bila oškodovanka obtožencu zaupana v varstvo, obtoženi pa je spolna dejanja nad njo izvršil z zlorabo svojega položaja.

37. Pri drugem kaznivem dejanju je obtoženi hčeri, mlajši od 15 let, prikazal slike pornografske vsebine.

38. Obtoženčeva prištevnost se domneva, pritožbeno sodišče pa v predmetnem postopku ni zaznalo nobenih indicev, da obtoženec v relevantnem času ne bi bil povsem prišteven.

39. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obtoženi obe kaznivi dejanji storil z direktnim naklepom, pri tem pa se je zavedal, da ravna v nasprotju s pravom (zavest o protipravnosti). Obtoženi je namreč prvo kaznivo dejanje izvrševal daljše časovno obdobje, s spolnimi dejanji nad oškodovanko je pričel v času, ko se je oškodovanka pričela telesno razvijati, dejanja je izvajal, ko sta bila sama, v prostorih brez kamer, svoja dejanja nad oškodovanko pa je tudi stopnjeval, pri tem pa se je dotikal vseh njenih intimnih delov, njene zadnjice pa se je s penisom dotikal tudi v vzburjenem stanju, kar nedvomno kaže na namen zadovoljevanja spolnega nagona. Obtoženi je imel nedvomno v zavesti tudi to, da kot oče nad hčerko, staro komaj 10 do 13 let, zlorablja svoj položaj, saj je očitana mu dejanja izvajal na stikih, ko mu je bila oškodovanka zaupana v varstvo, in sta bila z oškodovanko sama, slednja pa očetu tudi nikoli ni upala nič reči. 40. Tudi pri drugem kaznivem dejanju je mogoče ugotoviti, da se je obtoženi zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Na to je mogoče sklepati iz samega načina storitve, ko je na svojo pobudo oškodovanki pričel kazati večje število slik striptiza s pornografsko vsebino v katerem je bil aktivno udeležen in to kljub temu, da je bila oškodovanka tedaj stara komaj 11 do 12 let. Na slikah je bil obtoženi v družbi gole striptizete, ki je razkrečena sedela na obtožencu, se vrtela na drogu, bila gola in imela na spolovilu zgolj smetano, ki ji jo je lizal obtoženi. Upoštevajoč dejstvo, da je obtoženi v enakem časovnem obdobju nad oškodovanko izvrševal spolna dejanja, hkrati pa ji je kazal še slike striptiza, v katerem je bil tudi sam akter ob goli striptizeti, ni dvoma, da je ravnal z direktnim naklepom.

41. Dejstvo, da je obe kaznivi dejanji izvršil, ko sta bila z oškodovanko sama (razen že omenjenega primera otipavanja prsi v navzočnosti prijatelja oziroma prababice, ki pa je bilo zgolj eno od mnogih otipavanj, ki so se dogajala, ko sta bila sama) in v sobah brez videonadzora, pa vsekakor kaže tudi na njegovo zavest o protipravnosti svojega ravnanja.

**Glede odločb o kazni, premoženjskopravnem zahtevku in stroških**

42. Določba tretjega odstavka 173. člena KZ-1 določa, da se storilec kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let v kvalificirani obliki kaznuje z zaporom od treh do desetih let. Določba prvega odstavka 176. člena KZ-1 določa, da se storilec kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. 43. Državni tožilec je v končni besedi na naroku obravnave pred sodiščem druge stopnje predlagal, da pritožbeno sodišče obtožencu za vsako kaznivo dejanje določi zaporno kazen ter nato izreče enotno zaporno kazen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obtoženca glede na težo obeh kaznivih dejanj, daljše časovno obdobje v katerem je izvrševal prvo kaznivo dejanje in s tem pokazal veliko vztrajnost ter dejstvo, da ga je izvrševal na škodo komaj 10 do 13 let stare oškodovanke, upoštevajoč tudi, da je na škodo iste oškodovanke storil kar dve kaznivi dejanji iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zanj na mestu edino izrek zaporne kazni. Poleg tega izrek pogojne obsodbe ni mogoč za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let (drugi odstavek 58. člena KZ-1).

44. Kot obteževalne okoliščine pri določitvi višine zaporne kazni za prvo kaznivo dejanje je sodišče upoštevalo težo kaznivega dejanja, daljše obdobje izvrševanja kaznivega dejanja, njegovo vztrajnost, starost oškodovanke, dejstvo, da je nad njo izvršil več različnih spolnih dejanj ter številne in dolgotrajne posledice, ki jih je njegovo ravnanje pustilo na oškodovanki (podrobneje opisane v točki 26 obrazložitve te sodbe). Kot olajševalni okoliščini je sodišče štelo obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost ter časovno odmaknjenost od dogodka. Sodišče tako kot primerno in pravično ocenjuje določeno kazen tri leta zapora.

45. Kot obteževalne okoliščine pri določitvi višine zaporne kazni za drugo kaznivo dejanje je sodišče upoštevalo težo kaznivega dejanja in starost oškodovanke, kot olajševalni okoliščini pa obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost ter časovno odmaknjenost od dogodka ter mu nato določilo kazen šest mesecev zapora.

46. Ob upoštevanju določb o steku je nato sodišče obtožencu izreklo enotno kazen tri leta in pet mesecev zapora. Pri določitvi višine enotno izrečene kazni je sodišče druge stopnje upoštevalo vse zgoraj navedene olajševalne in obteževalne okoliščine ter dejstvo, da je obtoženi storil dve kaznivi dejanji v enakem časovnem obdobju nad isto oškodovanko.

47. Oškodovanka je po pooblaščenki v predmetnem kazenskem postopku priglasila premoženjskopravni zahtevek v višini 50.000 EUR za nepremoženjsko škodo. Pritožbeno sodišče je oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, saj bi se glede ugotavljanja višine premoženjskopravnega zahtevka postopek preveč zavlekel. 48. Ker je pritožbeno sodišče obtoženca spoznalo za krivega, je na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP v predmetni sodbi izreklo tudi, da je obtoženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke oškodovanke ter potrebne izdatke in nagrado njenih pooblaščenk, ki bodo naknadno odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo v celoti znani, ter sodno takso v višini 750 EUR (na podlagi 6. točke prvega odstavka 92. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP v zvezi s tar. št. 7115 in 7122 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah – ZST–1). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bo obtoženi lahko plačal naložene mu stroške brez nevarnosti za lastno preživljanje ter preživljanje otrok, saj je redno zaposlen, prejema plačo cca 1.400 EUR neto (razvidno iz finančnih podatkov, ki jih je pridobilo pritožbeno sodišče), navsezadnje pa lahko zaprosi tudi za obročno plačilo stroškov.

1 mag. Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 822-823. 2 Razvidno iz osebnih podatkov priče H. A. na list. št. 545. 3 A. Završnik, P. Šarf v Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika (KZ-1), 1. knjiga, Uradni list RS, Ljubljana 2018, str. 1090. 4 Enaka definicija izhaja tudi iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). 5 mag. Deisinger M., Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 275.