Jedro

Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi plačila plač, povrnitve stroškov prehrane, plačila odpravnine ter odškodnine za izgubljeno plačo, za čas odpovednega roka in v tožbi podala še predlog za oprostitev plačila sodnih taks ter navedla, da je brez premoženja, da z možem prejemata nizki plači in da preživljata dva mladoletna otroka. Hkrati pa ni predložila odločbe pristojnega organa, da prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter tožeča stranka tudi ni predložila izjave o premoženjskem stanju oziroma izpolnjenega obrazca za to izjavo. Po določbi 3. odstavka 12. člena ZST-1 se s predlogom za oprostitev plačilnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje zato ni postopalo pravilno, ko tožeče stranke, v skladu s 3. odstavkom 12. člena ZST-1 ni pozvalo k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, temveč je takoj odločilo, da ni zadostila trditvenemu bremenu, glede okoliščin, iz katerih bi izhajala opravičenost do taksne oprostitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev, delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks po zakonu o sodnih taksah zavrne.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi sklep sodišča prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožeča stranka se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks po Zakonu o sodnih taksah, iz razloga, ker tožeča stranka ni hkrati predložila izjave o premoženjskem stanju oziroma izpolnjenega obrazca z to izjavo. Sodišče prve stopnje bi moralo ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, kar pa sodišče prve stopnje ni storilo in tožeče stranke ni pozvalo na dopolnitev vloge, zato je odločitev napačna. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Zakon o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 89/2013) v 1. odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javni sredstev. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa sodišče delno oprosti plačila takse, če bi bila z izplačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Stranki, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po 1. odstavku 11. člena, sodišče odloži plačilo takse ali dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom, ali takojšnim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali preživlja družinske člane. Sodišče lahko stranki odloži plačilo taks najdlje do izdaje odločbe, takse za postopek o predlogu za izvršbo pa najdlje do preteka 6 mesecev od izdaje sklepa o izvršbi. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. V 2. odstavku 12. člena je določeno, da mora stranka predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks priložiti izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če izjava ni vloženo na predpisanem obrazcu, ali če obrazcu niso predložene predpisane vloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolni vlogi (3. odstavek 12. člena ZST-1).

V obravnavanem primeru je tožeča stranka vložila tožbo zaradi plačila plač, povrnitve stroškov prehrane, plačila odpravnine ter odškodnine za izgubljeno plačo, za čas odpovednega roka in v tožbi podala še predlog za oprostitev plačila sodnih taks ter navedla, da je brez premoženja, da z možem prejemata nizki plači in da preživljata dva mladoletna otroka. Hkrati pa ni predložila odločbe pristojnega organa, da prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter tožeča stranka tudi ni predložila izjave o premoženjskem stanju oziroma izpolnjenega obrazca za to izjavo, zato je sodišče predlog tožeče stranke za oprostitev, delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks zavrnilo.

Že iz same zakonske dikcije 3. odstavka 12. člena ZST-1 izhaja, da s predlogom za oprostitev plačilnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje torej ni postopalo pravilno, ko tožeče stranke, v skladu s 3. odstavkom 12. člena ZST-1 ni pozvalo k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, temveč je takoj odločilo, da ni zadostila trditvenemu bremenu, glede okoliščin, iz katerih bi izhajala opravičenost do taksne oprostitve.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijan sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, na podlagi 3. odstavka 12. člena ZST-1, z vlogo tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.