Jedro

Med strankami ni bilo dogovora o skupni gradnji, zato bo tožnica lahko uspela s stvarnopravnim zahtevkom le, če bo ugotovljeno, da je bila z gradnjo ustvarjena nova stvar.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da sta tožnica in prvi toženec (1) v trajanju njune izvenzakonske in zakonske zveze s skupnimi sredstvi in delom pridobila 80% nepremičnine par. št. 216.S k.o. G., z na njej stoječo stanovanjsko hišo, ter da sta solastninska deleža obeh na tem premoženju enaka in znašata za vsakega do ½, kar sta toženca dolžna priznati in izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo (tč. I), deloma pa je ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku in tožencema naložilo, da plačata tožnici vsak 806,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 02. 2009 dalje do plačila (tč. II/1, II/2), višji podrejeni tožbeni zahtevek je zavrnilo (tč. II/3) ter odločilo, da je tožnica dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške (tč. II/4).

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter navaja, da hiša na P. ni mogla biti končana leta 1990, saj je prvotoženec takrat zaprosil za kredit pri K. za novogradnjo. Neresnične so izpovedbe prič, da je bila hiša leta 1990 že vseljena. Sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedbe priče Š. P., ki je izpovedala, da sta starša prvotoženca še živela v stari hiši leta 1992. Ker sodišče prve stopnje izpovedbe priče ni dokazno ocenilo, sodba nima razlogov odločilnih dejstev, kar pomeni bistveno kršitev postopka. Iz izročilne pogodbe z dne 18. 04. 1990 izhaja, da gre za hišo v gradnji in da je obveznost prevzemnika, da zagotovi izročevalcu in njegovi ženi brezplačno stanovanje v stari ali v novi hiši. Če bi bila hiša leta 1990 že zgrajena v pogodbi takih zapisov ne bi bilo. Če bi sodišče opravilo v družbi K. poizvedbe ter pridobilo vse listine v zvezi z odobritvijo kredita tožnice in prvotoženca bi lahko pravilno ocenilo dokaze. Pravdne stranke so pred začetkom nadaljnje gradnje sklenile dogovor, da bosta zakonca dogradila hišo in se vanjo kasneje tudi vselila v podstrešno stanovanje, medtem ko se bosta starša vselila v pritličje nove hiše. Hiša se je začela dograjevati leta 1993, kar potrjujejo izpovedbe prič M. K. in A. K. ml. Vlaganja v hišo niso bila pravilno ugotovljena, saj so bila narejena tudi druga gradbena dela, ometi, tlaki (2). Sodišče bi moralo slediti cenitvenemu poročilu izvedenca, saj je prvotoženec priznal, da je tožnica financirala spremembo podstrešnega dela stanovanjske hiše in da so bila vlaganja financirana s strani kredita tožnice. Niso pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da vsa sredstva od kredita niso bila porabljena za vlaganje v hišo na P. Vlaganja v podstrešje je bilo izvedeno s sredstvi, ki so bila pridobljena pri K. in B. A., tožnica pa je prodala tudi delnice. Vloženi računi (3) potrjujejo vložke tožnice. S kreditom B. A. so bili nabavljeni strešniki, katerih vrednost se skoraj ujema z višino kredita.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvo sodišče se v sodbi ni opredelilo glede trditev tožnice, da je bil kredit, ki ga je toženec prejel v začetku devetdesetih let porabljen za gradnjo hiše (4). Če je prvo sodišče štelo, da imajo navedbe tožnice v tem delu vrzel, ker so premalo opredeljene, bi moralo na to opozoriti tožnico v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku (5)). Pooblaščenec tožnice je prvotožencu ob zaslišanju zastavil vprašanje ali je najemal kredite, ki so bili porabljeni za gradnjo hiše, vendar prvo sodišče navedenega vprašanja ni dopustilo, ker naj ne bi bilo ustrezne trditvene podlage (6). Takšno postopanje sodišča ni bilo pravilno, saj če je že menilo, da so navedbe v tem delu nepopolne, ker jih tožnica ni ustrezno dopolnila, ko je prvo sodišče med postopkom pridobilo kreditno pogodbo z dne 06. 10. 1992, bi jo prvo sodišče moralo pozvati, da natančno opredeli na podlagi katerega kredita, ki ga je prejel toženec, so se opravila gradbena dela na hiši v P. Gre za nadgradnjo že obstoječe trditvene podlage, da se je na podlagi kreditov pravdnih strank (in drugih denarnih vložkov) izvajala gradnja hiše na P. Gre za odločilen dokaz, saj če tožnica ne uspe dokazati, da je bil kredit z dne 06. 10. 1992 porabljen za gradnjo hiše, je pravilna dokazna ocena prvega sodišča, da zakonca do leta 1999 nista vlagala v hišo, kar glede na izvedene dokaze ne more spremeniti izpovedba tožnice in njene matere Š. P. 5. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno prvega sodišča, da med strankami ni bilo dogovora o skupni gradnji (7), zato bo tožnica lahko uspela s stvarnopravnim zahtevkom le, če bo ugotovljeno, da je bila z gradnjo ustvarjena nova stvar. Bolj podrobno bo treba dokazno oceniti okoliščine povezane z financiranjem kritine in podstrešnega dela, razloge zaradi katerih naj bi navedene stroške krila starša prvotoženca, če sta se zakonca želela vseliti v zgornje prostore in tudi plačala stroške materiala za predelne stene in za okna, kar priznava tudi prvotoženi.

6. V okviru materialno procesnega vodstva bo moralo prvo sodišče pozvati tožnico, da natančno opredeli: katera dela sta zakonca opravila v trajanju njune življenjske skupnosti na hiši v P., kdaj so bila posamezna dela opravljena, višina stroškov za nabavo materiala in za delo (8), kdo in za koga so bila opravljena brezplačna dela. Če bo tožnica dopolnila navedbe, bo treba toženi stranki dopustiti, da poda substancirane ugovore. Šele na ta način bo strankam zagotovljena pravica do izjave, saj bodo vedele katera dejstva so za sodišče odločilna in od katerih je odvisen uspeh v pravdi. Tudi dokazni predlogi, ki jih bodo (so) predlagale pravdne stranke, morajo biti substancirani, da se bo natančno vedelo s katerimi dokazi se dokazujejo posamezna dejstva. Šele ob takšnem odprtem sojenju, sodba za stranke ne bo presenečenje.

7. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in ker le prvo sodišče lahko opravi materialno procesno vodstvo, je bila zadeva vrnjena prvemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP). Ker je bil primarni (stvarnopravni) zahtevek zavrnjen, je bilo treba razveljaviti tudi del, v katerem je tožnica deloma uspela s podrejenim (obligacijskim) zahtevkom. V novem sojenju bo treba upoštevati prepoved reformationis in peius, če bo primarni zahtevek ponovno zavrnjen.

8. Izrek o povrnitvi pravdnih stroškov je odpadel, saj je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki bo s končno odločbo odločalo o povrnitvi vseh stroškov pravdnih strank (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju zakonca.

(2) Podrobneje o tem glej pritožbo prvi odstavek str. 110. (3) Podrobneje o tem glej pritožbo str. 111. (4) Glej pripravljalno vlogo tožnice z dne 15. 05. 2009 - stran 27. (5) V nadaljevanju ZPP.

(6) Glej narok z dne 07. 09. 2009 stran 43. (7) V novi odločbi naj sodišče v tem delu le povzame ugotovitve iz razveljavljene sodbe.

(8)Seštevek posameznih gradbenih del mora predstavljati znesek 80.000,00 EUR, da bo tožba sklepčna.