Jedro

Po pravnomočno zaključenem postopku je bila opravljena poizvedba pri upravni enoti, ki je sodišču sporočila, da je tožnici prenehalo stalno prebivališče v RS, da tožnica nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča na območju RS ter da nima prijavljenega odhoda iz območja RS, zato velja vročitev za opravljeno po preteku 8 dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko, ki predstavlja enega od načinov vročitve, ki jih predvideva zakon. Tožnica je tako zamudila 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, zato je je njen predlog pravilno zavržen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo VI Ps 115/2019 dne 5. 10. 2022, zavrglo.

2. Zoper sklep je tožnica po pooblaščencu vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da je skladno s 1. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) sodišče nepravilno uporabilo določbo 396. člena ZPP, ki ureja tek roka za vložitev predloga za obnovo iz obnovitvenega razloga po 2. točki 1. odstavka 349. člena ZPP. Sodišče se pri presoji pravočasnosti predloga za obnovo postopka neutemeljeno ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je sodba št. VI Ps 115/2019 z dne 5. 10. 2022 zakonito vročena tožnici s pritrditvijo na oglasno desko, zaradi česar je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj v tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Če stranka izkaže, da ji sodba ni bila pravilno in zakonito vročena s pritrditvijo na sodno desko, potem takšno vročanje tudi s potekom 8-dnevnega roka iz 3. odstavka 145. člena ZPP ne more imeti učinkov vročitve. Pri tem se sklicuje na sodno prakso Ustavnega sodišča RS. Ko stranka izkaže, da vabilo na obravnavo in sodba nista bila pravilno in zakonito vročana s pritrditvijo na sodno desko, ni ustavno dopustno tolmačiti določil 396. člena ZPP, tako da rok 30 dni za vložitev predloga za obnovo teče od dneva, ko je bila stranki vročena sodba po 145. členu ZPP (s potekom 8-dnevnega roka od pritrditve na sodno desko), ampak edino tako, da navedeni rok prične teči od dneva, ko se je stranka dejansko seznanila z vsebino te odločbe. Sklicuje se na sodno prakso, da rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči šele od trenutka strankine dejanske seznanitve z vsebino pravnomočne zamudne sodbe oziroma zavedanja obstoja obnovitvenega razloga. V predlogu za obnovo postopka je pojasnila in dokazno potrdila trditev, da ji niti vabilo na glavno obravnavo dne 5. 10. 2022 niti sodba opr. št. VI Ps 115/2019 z dne 5. 10. 2022 nista bila pravilno in zakonito vročena. Prav tako je izkazala, da je za sodbo in obnovitveni razlog po 2. točki 1. odstavka 394. člena ZPP dejansko izvedela 3. 1. 2024, ko je pooblaščenec tožnice prevzel kopijo sodbe po tem, ko je tega dne vpogledal v spis. Vztraja, da je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Nelogičen je zaključek, da je v konkretnem primeru šteti 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo od vročitve sodbe 15. 11. 2022 (to je s potekom 8-dnevnega roka od pritrditve na sodno desko). Potrjuje časovni redosled. V tem primeru sodišče vztraja, da je bila sodba tožnici vročena 15. 11. 2022. Če se predlog za obnovo lahko vloži le v roku 30 dni od dneva, ko je bila odločba vročena stranki, bi se ta rok iztekel 15. 12. 2022, kar je še pred pravnomočnostjo sodbe, za katero sodišče navaja, da je nastopila 17. 12. 2022 in bi bil torej med 15. 11. 2022 in 15. 12. 2022 vloženi predlog za obnovo postopka nedopusten iz razloga, ker ne bi bil vložen v pravnomočno končanem postopku. V tej situaciji bi bila s takšnim tolmačenjem glede začetka teka roka za obnovo postopka odvzeta pravica stranki predlagati obnovo postopka iz obnovitvenega razloga iz 2. točke 1. odstavka 394. člena ZPP, kar ni skladno z Ustavo RS, z načelom pravne države in pravice do pravnega sredstva. Podrejeno tožnica graja še, da je iz zadeve Psp 218/2023 v primeru sodbe, ki je opremljena s potrdilom o pravnomočnosti nepravilno vročitev mogoče uveljavljati le s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodne odločbe ob smiselni uporabi 42. člena ZIZ. Če to naziranje drži, potem gre izpodbijanemu sklepu očitati, da sodišče vloge tožnice naslovljene kot predlog za obnovo postopka ni obravnavalo tudi kot predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sodbe VI Ps 115/2019 z dne 5. 10. 2022. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da ni pomemben naslov vloge, temveč vsebina slednje, ne glede na to, ali je vlogo podala laična stranka ali pa pooblaščeni odvetnik (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1086/2023 z dne 10. 10. 2023). Tožnica je v vlogi jasno in izrecno opozarjala na nepravilnost pri vročanju. Tudi sodbe bi moralo sodišče vlogo tožnice obravnavati tudi kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodbe VI Ps 115/2019. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V 2. odstavku 350. člena v zvezi s 360. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju je sprejelo pravilno materialno pravno odločitev.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep vsebuje bistvene razloge, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev. Ti razlogi niso niti nejasni niti med seboj v nasprotju in je izpodbijani sklep mogoče ustrezno preizkusiti.

6. Tožnica je predlog za obnovo postopka vložila iz razloga, opredeljenega v 2. točki 1. odstavka 394. člena ZPP. Skladno z določbo se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan lahko na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V 2. točki 1. odstavka 396. člena ZPP je določeno, da se predlog za obnovo postopka vloži v 30-ih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V 2. odstavku citiranega člena pa je določeno, da če bi začel teči rok iz 1. odstavka tega člena, preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločitve višjega sodišča. 7. Predlog za obnovo postopka se skladno s 1. odstavkom 394. člena ZPP lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sodba opr. št. VI Ps 115/2019 z dne 5. 10. 2022 postala pravnomočna 17. 12. 2022. Kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje po 3. odstavku 145. člena ZPP vročitev na sodno desko velja za opravljeno po preteku 8 dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. Tudi Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 311/2015 z dne 19. 4. 2016 ugotovilo, da gre za enega od načinov vročitve, ki jih predvideva zakon. V 3. točki obrazložitve je sodišče ugotovilo, da je bila po pravnomočno zaključenem postopku opravljena poizvedba pri UE A., ki je sodišču v dopisu z dne 9. 6. 2022 sporočila, da je tožnici 18. 2. 2022 prenehalo stalno prebivališče v RS, da tožnica nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča na območju RS ter da nima prijavljenega odhoda iz območja RS, kar je posledično skladno z določbami 145. člena ZPP ugotovilo, da velja vročitev za opravljeno po preteku 8 dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko in da gre za enega od načinov vročitve, ki jih predvideva zakon.1 Sodišče prve stopnje je po presoji relevantnih dejstev ugotovilo, da je tožnica zamudila 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, zato je tak predlog zavrglo. Pritožbeno sodišče s tako odločitvijo soglaša. 8. Neutemeljen mora ostati pritožbeni očitek, da je nedopustno, da bi se rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel 15. 12. 2022, kar bi bilo, glede na 15. 11. 2022 opravljeno vročitev tožnici, še pred pravnomočnostjo sodbe.2 Predlog za obnovo postopka vložen med 15. 11. 2022 in 15. 12. 2022 bi bil nedopusten, ker ne bi bil vložen v pravnomočno končanem postopku. Vrhovno sodišče RS je v prej citirani zadevi pojasnilo, da je v takih primerih potrebno skladno z 2. točko 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 396. člena ZPP rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz 2. in 3. točke 1. odstavka 394. člena ZPP šteti, da začne teči od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. Če bi rok začel teči, preden bi odločba postala pravnomočna, pa se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa z vročitvijo pravnomočne odločbe višjega sodišča. Tudi v tem delu pritožbeno razlogovanje ne more biti uspešno.

9. Glede pritožbenega očitka, ki bi predlog za obnovo postopka štelo kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za razveljavitev klavzule pravnomočnosti po uradni dolžnosti, saj je bila, kot je ugotovilo sodišče v 3. in 4. točki, vročitev opravljena v skladu s pravili zakona, zato mora ostati tudi pritožbeni očitek v tej smeri neuspešen.

10. Obiter dictum pa tožnica neutemeljeno zahteva vročanje pisanj v zadevah, ki jih vodi Delovno in socialno sodišče v Ljubljani v varen elektronski predal. Dokler ni vzpostavljenega e-vložišča, ni mogoče vlagati elektronskih vlog, ni mogoče voditi elektronskega spisa in v njem sodišče ne more opravljati elektronskega vročanja. Drugače je pri okrajnih sodiščih pri elektronsko vodeni izvršbi, za katero sodišče lahko pošilja pisanja v elektronske varne predale. Sodišče prve stopnje je o nemožnosti uporabe odložišča e-sodstvo, poučilo tožnico že v predhodnih sodnih postopkih, ki jih je vodila pred naslovnim sodiščem in je zahtevala vročanje pisanja preko varnega elektronskega naslova.

11. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

1 Tožnici je bilo vabilo na narok za glavno obravnavo vročeno s pritrditvijo na sodno desko sodišča od 18. 8. 2022 do 26. 8. 2022. Sodišče je 5. 10. 2022 opravilo narok za glavno obravnavo brez navzočnosti tožnice, sodbo z dne 5. 10. 2022 pa je sodišče tožnici prav tako vročilo s pritrditvijo na sodno desko od 7. 11. 2022 do 15. 11. 2022, tako da je postala pravnomočna 17. 12. 2022. 2 17. 12. 2022.