Jedro

Tožnik je sicer zatrjeval spremembe glede svojih preživninskih zmožnosti, vendar je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi se z njimi ukvarjalo oziroma ne da bi jih ugotavljalo. Izhajalo je namreč iz zmotnega materialnopravnega stališča in presojalo, ali so podani zakonski pogoji za plačevanje preživnine, kot jih določa 123. člen ZZZDR, ki je veljal pred spremembo ZZZDR-C, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I 11/07-45 s 13. 12. 2007. Ob tem je spregledalo, da ne gre za (prvo) določitev preživnine, ker je o tem že pravnomočno odločeno, temveč za njeno spremembo, zato bi se moralo ukvarjati z vprašanjem, ali obstojijo okoliščine, ki sploh omogočajo spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku in preživnino, katere plačevanje mu je bilo naloženo s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani P 2/82 s 1. 4. 1982, od 1. 5. 2018 znižalo na 20 EUR, s 1. 10. 2018 pa je tožnikovo obveznost plačevanja preživnine odpravilo.

2. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da nima zadostnih sredstev za preživljanje, saj v znesek domske oskrbe niso zajeti izdatki za oblačila, obutev, izdelke za osebno nego in frizerja, zaščitno čelado, letovanje na Debelem Rtiču, sanacijo zobovja, razni prevozi (izleti, prevoz zakonite zastopnice na sestanke na relaciji L. – zavod, prevozi v zdravstvene ustanove zaradi sanacije poškodovanega zobovja), športno opremo, nakup lego kock, nakup TV aparata v zavodu, nakup tabličnega računalnika in telefona ter mobi kartice, opremo domače sobe, počitniško bivanje doma in za praznovanje rojstnega dne. Kolikor izdatki presegajo višino socialnih transferjev, jih krije mati. Ker je toženec zaradi epileptičnih napadov na razvojni stopnji 6-letnega otroka, so zanj izredno pomembni socialni stiki z materjo, s katero telefonsko dnevno komunicira in jo pogosto obiskuje. Povsem nesprejemljivo je stališče sodišča, da naj bo invalidna oseba zaradi svojega zdravstvenega stanja ves čas nastanjena v zanjo primernem zavodu, kjer naj bi bila po mnenju sodišča prve stopnje deležna vse nege in skrbi, ki jo potrebuje za dostojno življenje. S takšnim naziranjem sodišče prve stopnje tožencu onemogoča uresničevanje njegovih ustavnih pravic, omejuje enakopravno vključitev v družbo in krni pravico do stikov z družino. To je še posebej problematično, ker je toženec izredno navezan na svojo mamo in z njo rad preživlja prosti čas. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnik v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem postopku ni sporno, da je toženec oseba, ki ni sposobna samostojnega življenja. V primeru otrokove nesposobnosti za samostojno življenje zaradi telesne ali duševne prizadetosti in pomanjkanja zadostnih sredstev za preživljanje pa zakon1 staršem nalaga dolžnost preživljanja v skladu s svojimi zmožnostmi in ob pomoči države. In kakšne so toženčeve potrebe ter kako se je preživljal doslej?

6. Toženec je postal polnoleten leta 1993 in je nastanjen v domu. Mesečna domska oskrba znaša 1.223,97 EUR, razliko do njene polne višine (839,35 EUR) krije Občina D. Poleg tega nastajajo tožencu drugi stroški, povezani s preživljanjem, ki jih delno krije sam (mesečno prejema nadomestilo za invalidnost 370,86 EUR, dodatek za pomoč in postrežbo 130,20 EUR in žepnino v spremenljivi višini med 30 EUR in 100 EUR), v preostalem pa starša. Očetu je bila preživninska obveznost naložena s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani P 2/82 s 1. 4. 1982 in po zadnji valorizaciji znaša 153,41 EUR.

7. Na podlagi 132. člena ZZZDR lahko sodišče na zahtevo upravičenca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena.

8. Tožnik je sicer zatrjeval spremembe glede svojih preživninskih zmožnosti, vendar je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi se z njimi ukvarjalo oziroma ne da bi jih ugotavljalo. Izhajalo je namreč iz zmotnega materialnopravnega stališča in presojalo, ali so podani zakonski pogoji za plačevanje preživnine, kot jih določa 123. člen ZZZDR, ki je veljal pred spremembo ZZZDR-C, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I 11/07-45 s 13. 12. 2007. Ob tem je spregledalo, da ne gre za (prvo) določitev preživnine, ker je o tem že pravnomočno odločeno, temveč za njeno spremembo, zato bi se moralo ukvarjati z vprašanjem, ali obstojijo okoliščine, ki sploh omogočajo spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine. Ker ti razlogi iz izpodbijane sodbe ne izhajajo, je višje sodišče pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrača v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP).

9. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje torej najprej ugotoviti, ali obstojijo okoliščine, ki omogočajo uporabo 132. člena ZZZDR, in če bo odgovor pozitiven, v nadaljevanju preživninsko obveznost očeta na novo določiti glede na njegove premoženjske zmožnosti ter glede na (s strani države) ne krite potrebe toženca. Na tem mestu pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je nesprejemljivo stališče sodišča prve stopnje, da gre v primeru stroškov, ki nastajajo, ko toženec ni v varstvu v zavodu, temveč je pri mami ali se udeležuje izletov, za nadstandard, ki ga preživnina ni krije. Tožencu kot osebi s posebnimi potrebami namreč ni moč odreči vključevanja v zunanje družbeno okolje le zato, ker sam nima zadostnih sredstev. Sredstva za izhod iz zavoda ter preživljanje časa z družinskimi člani in občasne izlete so po oceni pritožbenega sodišča potreben strošek, ki ga je preživninski zavezanec dolžan kriti enako kot ostale (tj., v obsegu, za katerega sodišča ugotovi, da jih zmore kriti).

10. Pritožbeno sodišče opozarja še, da je pričel 1. 1. 2019 veljati Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI), ki se v predhodni določbi 27. člena glasi: „Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati preživninska obveznost staršev, kot jo je urejal drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih“. Ni dvoma, da povzeto zakonsko besedilo ne vpliva na preživninsko obveznost tožnika do toženca od vložitve tožbe do 31. 12. 2018, vprašljiv pa je njegov vpliv od 1. 1. 2019 dalje. Najprej, ali vpliva le na „odprte“ sodne postopke, kot je obravnavani, ali tudi na že zaključene in potem, kako vpliva (ali je ZSVI posegel v pravnomočne izvršilne naslove ali pa je treba za ukinitev pravnomočnih izvršilnih naslovov vložiti tožbo na ukinitev preživnine ter kako to vpliva na predmetno tožbo).2 Ker se pravdni stranki do te materialne podlage nista imeli možnosti opredeliti,3 bosta to lahko storili ob novem sojenju (drugi odstavek 351. člena ZPP).4

11. Določbe prvega odstavka 355. člena ZPP ne gre razumeti v smislu prelaganja sojenja s prvostopenjskega na višje sodišče, saj je temeljna funkcija pritožbenega postopka kontrolna. Pritožbena obravnava ni namenjena izvajanju celotnega dokaznega postopka v zvezi s pravočasno podanimi trditvami, ki so podkrepljene z vrsto dokazov, ki jih sodišče prve stopnje ne izvede zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa. V primeru, kot je obravnavani, bi višje sodišče, če bi opravilo pritožbeno obravnavo, samo izvedlo celoten dokazni postopek in prvič ugotavljalo pravno odločilna dejstva, s čimer bi bila izvotljena kontrolna funkcija, zato se je pritožbeno sodišče odločilo za razveljavitev izpodbijane sodbe.

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Proti temu sklepu je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, v katerem delu se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 123. člen ZZZDR, ki je veljal pred spremembo ZZZDR-C, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I 11/07-45 s 13. 12. 2007. 2 Iz obrazložitve k amandmaju, s katerim je bil ta člen vstavljen v osnovno zakonsko besedilo, izhaja: „Navedeno je potrebno zaradi pravno sistemske jasnosti predpisov ter posledično pravne varnosti posameznikov ne le v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, predvsem v izogib postopkom dokazovanja obstoja oziroma neobstoja preživninske obveznosti oziroma sproženja individualnih sodnih postopkov v ta namen.“ Odprto ostaja vprašanje, ali je zakonodajalec s sprejetim zakonskim besedilom zasledovani cilj tudi dosegel, in naprej, ali je to smel storiti na tak način. https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C1257A70003EE6A1C125825800472CB1&db=kon_zak&mandat=VII&tip=doc (16. 4. 2019) 3 Ustavno sodišče je sicer že v odločbi U-I-11/07 s 13. 12. 2017 povedalo, da sama ukinitev preživninske obveznosti ni ustavno sporna, toda stranki se bosta lahko opredelili do zakonodajne rešitve ZSVI, ki naj bi z dvigom nadomestila za invalidnost omogočil invalidom, da se preživljajo z lastnimi sredstvi, oziroma do stališča zakonodajalca, da tokratna normativna rešitev ustreza zahtevam, ki jih je Ustavno sodišče zapovedalo v taisti odločbi. Primerjaj Poročevalca in pojasnila k amandmajem ob sprejemanju ZSVI. https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C1257A70003EE6A1C12582360037DC7F&db=kon_zak&mandat=VII (16. 4. 2019) 4 Če bi bilo treba razrešiti le vpliv sprejetja ZSVI na predmetni postopek, bi pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo po tem, ko bi pravdnima strankama dalo možnost, da se izjavita o tej materialnopravni podlagi. Ker pa je odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo iz drugih razlogov, je smiselno, da to ob ponovljenem sojenju opravi že sodišče prve stopnje.