Jedro

Zakonsko predvideni pogoji (razlogi) za vzpostavitev predlagane nujne poti (po parceli nasprotnih udeleženk) za priključitev na komunalno omrežje niso izpolnjeni. V tem okviru je ob tehtanju interesov obeh strani sodišče utemeljeno zaključilo, da bi vzpostavitev predlagane trase predstavljala prekomeren poseg v lastninsko pravico nasprotnih udeleženk in da ima predlagatelj za uresničitev svojega interesa tudi druge možnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je s sklepom z dne 20.4.2016: - zavrnilo predlog, da se za potrebe predlagateljeve parcele št. 538/19 k. o. X (ID ...) ustanovi nujna pot za priključitev na komunalno omrežje, to je na električno omrežje, vodovodno omrežje in na kanalizacijsko omrežje, ki poteka po severnem robu parcele št. 538/28 k. o. X (ID ...), last nasprotnih udeleženk (A. G. do 2/3, B. G. do 1/6 in C. G. do 1/6), ki poteka od parcele št. 538/22 k. o. X (ID ...), se nadaljuje do severozahodnega roba parcele 538/22 po celotni širini te nepremičnine, po njenem severnem delu pa vse do severozahodnega dela parcele 538/28, do meje z nepremičnino 538/19, v širini enega metra (I. točka izreka), - odločilo, da predlagatelj nosi skupne in svoje stroške postopka (II. točka izreka), - odločilo, da je dolžan predlagatelj nasprotnim udeleženkam v roku 15-ih dni nerazdelno povrniti 263,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da njegovemu predlogu za določitev poti za priključitev na javna komunalna omrežja ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (s stroškovno posledico). Sodišče naj bi dalo bistveno premalo poudarka in pozornosti dejstvu, da so nepremičnine, ki sedaj nosijo oznako 538/22, 538/28 in 538/19 vse k. o. X, pred parcelacijo tvorile eno celoto. Ko se je parcelacija delala in ko je prišlo do prenosa lastninskih pravic na predlagatelja in pravnega prednika nasprotnih udeležencev (njegovega brata Č. G.), sta njuna starša, kakor tudi sama dva, imela ves čas v mislih, da si bodo medsebojno dovoljevali vse potrebne služnosti za normalno funkcioniranje vseh parcel. V nadaljevanju pritožnik navaja, kaj sta se z bratom dogovorila. V kolikor ne bi bilo sklenjenega tega dogovora, sam ne bi pristal, da postane lastnik parcele št. 538/19. Tako dejansko stanje izhaja iz sporazuma o ureditvi premoženjskih razmerij in zapisnika o izjavi stranke, dane pri UE Novo mesto, opr. št. 35104-617/2014 z dne 28.2.2005. Na zapisnik je njegov brat podal izjavo, da se strinja, da se nepremičnina predlagatelja priključi na komunalne priključke tako, da se koplje po meji čez celotno dolžino parcele št. 538/28. Tej izjavi je dalo sodišče pomen, ki ga nima, oziroma jo je dokazno napačno ovrednotilo. Ne drži očitek, da je bil takrat njegov brat lastnik sosednega zemljišča samo do ene polovice in je takšna trditev protispisna. Do svoje smrti je bil namreč izključni lastnik parcele št. 538/28, kar je razvidno iz zemljiško-knjižnega izpisa, ki ga je predlagatelj v postopku na prvi stopnji predložil. To premoženje je predstavljalo posebno premoženje njegovega brata. Izjava brata oziroma njegovo soglasje z dne 28.2.2015 zavezuje vse njegove pravne naslednike, to je nasprotne udeleženke. V tej izjavi je njegov brat navedel, da se komunalni priključki lahko kopljejo po meji tako, da se ne poškoduje obstoječe ograje. Na drugi strani parcele št. 538/28 ograje ni in je jasno, da je bilo mišljeno, da njegov brat dovoljuje, da se vkopljejo komunalni vodi prav po trasi, ki jo v tem postopku uveljavlja predlagatelj. Za popolno razumevanje izjave njegovega brata je to potrebno vzeti kot celoto. Jasno je, da je njegov brat postavil pogoj, da se ograje ne sme poškodovati, kar pomeni, da bi moral biti ta izkop oziroma trasa umaknjena od ograje v takratno zemljišče Č. G. parcela št. 538/28. Ker je brat že dovolil, da se po sedaj sporni trasi komunalni vodi vkopljejo, je to za njegove pravne naslednike zavezujoče. Sodišče je napačno pretehtalo dva nasprotujoča interesa, in sicer zahtevo predlagatelja, da se mu po sporni trasi dovoli izvedba komunalnih priključkov, in interes nasprotnih udeleženk, da se njihovega zemljišča ne obremenjuje. Zagotovo je nujnejši njegov interes, da si za svojo gradbeno parcelo pridobi komunalne priključke. Nasproti temu stoji samo določena nelagodnost, ki bi jo morale določen čas trpeti nasprotne udeleženke, ko bi se sama gradnja komunalnih priključkov izvajala. Sodišče je dalo tej okoliščini prevelik pomen. Sam je zagotovil, da bi se gradbena dela izvedla hitro in z uporabo najsodobnejših tehnologij ter tudi podal zavezo, da traso vkopa vzpostavi nazaj v prvotno stanje. V nadaljevanju navaja, kako naj bi bilo vse to izvedeno. Iz izpodbijanega sklepa veje misel, da bo gradnja trajala zelo dolgo časa, da gre za tako velike gradbene posege, da bi celo lahko tresljaji povzročili nekakšno škodo na stanovanjski hiši in da bodo za dalj časa nasprotne udeleženke onemogočene uporabljati svoje stanovanjsko hišo oziroma vhod. To ne drži, saj gre za enostavna gradbena dela, ki so hitro končana. Trasa, za katero si prizadeva sam, je več kot 100% krajša od tiste, na katero nakazuje sodišče. Sodišče je napačno presodilo, da bi si lahko predlagatelj zagotovil kanalizacijski priključek drugje oziroma na drugem mestu, kot je predviden sedaj. Iz dopisa Občine Š. z dne 4.6.2015 izhaja, da je za njegovo parcelo št. 538/19 možno izvesti priključek na javno kanalizacijo na zemljišču parc. št. 538/22, ki že obstaja, in da druge možnosti za priklop na kanalizacijo ni. To pomeni, da se, četudi bi si izposloval traso za vkop komunalnih priključkov, za katero se zavzemajo nasprotne udeleženke, ne bi mogel priključiti na javno kanalizacijo in zopet ne bi bilo nič od gradbenega dovoljenja. Javna kanalizacija v Š. je izvedena po sredini ceste. Pritožnik opisuje, kaj bi moral vse storiti, da bi se lahko nekdo priklopil nanjo na novo brez že izvedenega priključka. Takšna gradbena dela bistveno presegajo nelagodnosti, kot bi jih sicer utrpele nasprotne udeleženke z izvedbo priključkov na z njegove strani predlagani trasi. Poudarja, da ograje in betonskih robnikov ne bi bilo potrebno odstranjevati, saj bi se s sodobnimi gradbenimi posegi temu izognil. Izvedenec, ki je izrazil dvom glede neustreznih nagibov kanalizacije, je očitno spregledal, da se v takšnih primerih to tehnično reši tako, da se v jašek vgradijo črpalke, ki nadomestijo premajhne nagibe. Izvedenec se ni opredelil, v kako kratkem času je možno vsa dela izvesti. Predlagatelj se je že pozanimal pri raznih izvajalcih, ki so mu zagotovili, da gre za enostavna gradbena dela, ki jih je možno izvesti v dnevu ali dveh. Tako kratek čas neugodnosti pa ne daje oporo sodišču, da je zato predlog zavrnilo in predlagatelju sugeriralo, naj si uredi traso za komunalne vodi po drugi strani od soseda, ki nima nobene sorodstvene povezave z G. Sicer je predlagatelj opravil razgovor tudi s tem sosedom, ki pa odločno nasprotuje, da bi se po njegovem zemljišču uredili ti komunalni vodi. Sodišče je poenostavilo pravno razlogovanje, glede tega kateri predpis velja za priklop na zgrajeno kanalizacijo. Pritožnik navaja, kaj izhaja iz dopisa Občine Š. z dne 4.6.2015 oziroma z dne 14.3.2016. Omenjena občina ni navedla nobene druge alternative, ki bi prišla v poštev. In dejansko druge alternative od tiste, ki jo sam zasleduje, ni. Kar se tiče hiearhije pravnih aktov, pa naj bi bilo potrebno upoštevati odlok Občine Š., saj uredba vlade ni neposredno uporabljiva.

3. Nasprotne udeleženke na pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč relevantne določbe SPZ(1) (in sicer 91. člen v zvezi z 88. in 89. členom omenjenega zakona) upravičeno presodilo, da zakonsko predvideni pogoji (razlogi) za vzpostavitev predlagane nujne poti (po parceli nasprotnih udeleženk) za priključitev na komunalno omrežje niso izpolnjeni. V tem okviru je ob tehtanju interesov obeh strani utemeljeno zaključilo, da bi vzpostavitev predlagane trase predstavljala prekomeren poseg v lastninsko pravico nasprotnih udeleženk (glej prvi in drugi odstavek 89. člena SPZ) in da ima predlagatelj za uresničitev svojega interesa tudi druge možnosti.

6. Pritožbeni očitek, da naj bi dalo sodišče prve stopnje premajhen poudarek dejstvu, da so nepremičnine, sedaj parcele št. 538/22, 538/28 in 538/19 vse k. o. X, pred parcelacijo tvorile eno celoto, je neutemeljen. Ta okoliščina namreč za odločitev v predmetni zadevi ni bistvena. Enako velja za obširno pritožbeno pojasnjevanje, kaj sta imela starša predlagatelja in pravnega prednika nasprotnih udeleženk (oziroma onadva sama) ob parcelaciji in prenosu lastninske pravice v mislih. V konkretnem primeru ne gre za sodno uveljavljanje (pogodbeno) dogovorjene služnosti, ampak za vzpostavitev nujne poti (v obliki trase potrebne za priključitev na javna komunalna omrežja), torej služnosti, ki jo je moč s sodno odločbo prisilno ustanoviti, kadar so izpolnjeni za to (v 88. in 89. v zvezi z 91. členom SPZ) predvideni zakonski pogoji(2). Iz tega razloga je (tudi sicer neizkazano) pritožbeno sklicevanje na dogovor, ki naj bi ga sklenila z bratom (in ki naj bi izhajal iz sporazuma o ureditvi premoženjskih razmerij in zapisnika o izjavi stranke, dane pri UE Novo mesto, opr. št. 35104-617/2014 z dne 28.2.2005), kot tudi poudarjanje, da ta bratove pravne naslednike (to je nasprotne udeleženke) zavezuje in da brez njegove sklenitve sam ne bi pristal, da postane lastnik parcele št. 538/19, nerelevantno. Iz sporazuma o ureditvi premoženjskih razmerij z dne 15.7.2002 (priloga A15) dogovor o služnosti, katere ustanovitev v tem postopku predlaga pritožnik, ni razviden. Na drugi strani tudi na podlagi izjave Č. G. (pravnega prednika nasprotnih udeleženk), razvidne iz zapisnika o izjavi stranke, dane pri UE Novo mesto dne 28.2.2005 (priloga A10), zaključka, da naj bi slednji privolil v ustanovitev služnosti na način, kot je ta(3) predlagana v tem postopku, nikakor ni moč narediti. Prav to upravičeno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje (glej 24. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), zaradi česar je (tudi sicer splošen) pritožbeni očitek, da je slednje dalo izjavi pomen, ki ga nima (oziroma jo napačno dokazno ovrednotilo), neutemeljen. Pritožnikovo pojasnjevanje, kako je potrebno glede na stanje v naravi (položaj ograje) razumeti (razlagati) to izjavo, je ne le neprepričljivo(4), ampak predstavlja tudi sicer(5) nedopustno pritožbeno novoto(6) (prvi odstavek 337. člena ZPP(7) v zvezi s 37. členom ZNP(8)), medtem ko je zatrjevanje, da je potrebno za (popolno) razumevanje omenjene izjave le-to vzeti kot celoto presplošno in že zato neupoštevno. Ker v konkretnem primeru ne gre za sodno uveljavljanje (pogodbeno) dogovorjene služnosti, ampak za (obravnavo predloga za) vzpostavitev nujne poti (v obliki trase potrebne za priključitev na javna komunalna omrežja), je tudi okoliščina, ali je bil Č.Č. v času, ko je izjavo podal, edini lastnik predmetnega zemljišča(9) (ali pa sta bila s prvo nasprotno udeleženko solastnika vsak do ene polovice), nebistvena.

7. Pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje napačno pretehtalo nasprotujoča si interesa predlagatelja in nasprotnih udeleženk, ni utemeljen. Kot je bilo poudarjeno že v 5. točki obrazložitve tega sklepa, je sodišče prve stopnje upoštevaje relevantne zakonske določbe in ugotovljene dejanske okoliščine (v tem okviru pa predvsem ugotovitve v postopku angažiranega izvedenca gradbene stroke D. D.) pomen obeh interesov pravilno (in argumentirano) ovrednotilo (pretehtalo), v tem okviru pa utemeljeno dalo prednost interesu (položaju) nasprotnih udeleženk. Kot je na eni strani zaradi svoje (pre)splošne narave neprepričljivo pritožnikovo zatrjevanje da je njegov interes po pridobitvi komunalnih priključkov za svojo parcelo nujnejši, enako upoštevajoč jasne/konkretne razloge(10) sodišča prve stopnje (razvidne predvsem iz 11., 13., 18. in 22. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa) velja za njegovo (pritožbeno) navajanje, da naj bi stala nasproti njegovemu interesu samo določena nelagodnost, ki bi jo morale določen čas (med izvajanjem gradnje komunalnih priključkov) trpeti nasprotne udeleženke. Njegovo obširno opisovanje (oziroma zagotavljanje), kako naj bi vsa ta (po njegovih besedah enostavna gradbena) dela izvedel, se v precejšnji meri razlikuje od ugotovitev v postopku angažiranega izvedenca (glej 11. in 13. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), v ustreznost katerih pomisleka ne vzbudi. Prav tako ni moč pritrditi očitku, da naj bi sodišče prve stopnje (in celo izvedenec) njegovemu predlogu ne sledila zaradi (domnevno) predolgega trajanja gradbenih del. Kot je jasno razvidno iz 22. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, se eden od glavnih razlogov za zavrnitev njegovega predloga skriva v invazivnosti (prekomernosti) za to potrebnega posega v nepremičnino nasprotnih udeleženk, ki ga le-te (glede na ostale okoliščine) niso dolžne trpeti(11). Tega ne spremeni niti večja dolžina trase alternativne (s strani nasprotnih udeleženk „predlagane“) poti (ki pa naj bi po ugotovitvah izvedenca potekala po kmetijskem zemljišču in neposrednih vplivov na stavbe ne bi povzročala). Glede na očitno razliko v intenzivnosti (invazivnosti) posega v služečo nepremičnino v enem in drugem primeru (ob upoštevanju 89. člena SPZ) dolžina trase v konkretnem primeru ne more biti odločilna. Za odgovor na vprašanje, ali obstajajo zakonsko utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi nasprotne udeleženke tak poseg morale trpeti, pa je nebistveno tudi pritožnikovo navajanje, da sosed, po zemljišču katerega naj bi si (kot naj bi mu to po pritožbenih navedbah sugeriralo sodišče prve stopnje) uredil traso za komunalne vode, nima sorodstvene povezave z njihovo družino, in da je slednji takšni možnosti ob razgovoru odločno nasprotoval. 8. Predhodno omenjene pritožbene trditve pa so pomembne iz drugega razloga. Njihova vsebina je namreč v nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem, da druge možnosti (od tiste, kot jo zasleduje sam) za priključitev na javno kanalizacijo nima. Da temu ni moč slediti ne izhaja le iz dopisa Občine Š. z dne 14.3.2016(12) (l. št. 109), ampak tudi iz njegovih, v postopku na prvi stopnji podanih trditev. Tako je v vlogi z dne 20.10.2014 (glej V. točko) v tem oziru omenil „zgolj“, da je njegov predlog napram nasprotnemu(13) tehnično boljši in lažje izvedljiv (in torej ne, da bi bil nasprotni predlog neizvedljiv)(14). Ker alternativna možnost obstaja, je pojasnjevanje sodišča prve stopnje (v 19. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) o hierarhiji med uredbo Vlade RS(15) in občinskim odlokom(16) kot tudi pritožbeno oporekanje le-temu brezpredmetno.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. člen ZNP). Zaradi neuspeha s pritožbo predlagatelj sam trpi svoje stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s 37. člen ZNP).

Op. št. (1): Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami Op. št. (2): Na izpolnjevanje katerih se v predlogu z dne 29.1.2013 sklicuje tudi sam pritožnik (glej tretjo stran predloga).

Op. št. (3): Upoštevaje tudi samo njeno izvedbo (realizacijo).

Op. št. (4): Kot rečeno, iz predmetne izjave Č. G. (kot predmeta razlage) soglasje za izvedbo služnosti na način, ki bi bil za realizacijo pritožnikovega predloga potreben (in sicer s kopanjem mimo stanovanjske hiše in vhoda v njo, kot to v 24. točki obrazložitve ugotavlja sodišče prve stopnje), ni razvidno.

Op. št. (5): Glej npr. prvi odstavek na 2. strani predlagateljeve pripravljalne vloge z dne 20.10.2014, kjer se (zgolj) sklicuje na zapis izjave (takšen kot je).

Op. št. (6): Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.

Op. št. (7): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami Op. št. (8): Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami Op. št. (9): Pritožnik navaja, da naj bi bil njegov brat do svoje smrti izključni lastnik parcele št. 538/28, v zvezi s čimer se sklicuje na predloženi zemljiško-knjižni izpisek. Vendar pa je potrebno v tem oziru upoštevati, da je Č. G. s polovičnim deležem na takratnih parcelah št. 538/20 in 538/21 v korist prve nasprotne udeleženke razpolagal že z darilno pogodbo z dne 25.2.2003, potrjeno z notarskim zapisom SV-74/03 z dne 26.2.2003 (priloga B7). Vendar je bilo v odločbi Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2.12.2010 poudarjeno, da se s pogojevanjem pravno-poslovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo zasleduje predvsem varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb (ki se zanašajo na zemljiškoknjižno stanje). Na drugi strani pa je v samem (relativnem) razmerju med pogodbenikoma prenos lastninsko-pravnih upravičenj (čeprav ne pride do zemljiškoknjižnega vpisa) učinkovit že s tem, ko prenositelj pridobitelju izstavi (in izroči) zemljiško-knjižno dovolilo z vsebino določeno v 23. členu SPZ (v zvezi z 41. členom ZZK-1).

Op. št. (10): Opirajoče se (v veliki meri) na ugotovitve v postopku angažiranega izvedenca.

Op. št. (11): Zaradi česar okoliščina, da izvedenec časovnega trajanja teh del ni opredelil, ni bistvena. Enako pa velja tudi za pritožbeno navajanje o tem, koliko časa naj bi dela (po besedah raznih izvajalcev, pri katerih naj bi se predlagatelj o tem pozanimal) trajala.

Op. št. (12): Iz katerega je razvidno, da je priključek za kanalizacijo za predlagateljevo parcelo (št. 538/19 k. o. X) po južnem robu parcel št. 538/22, 538/28 in 538/19 ob predpostavki, da se ob izvedbi del poseže v parcelo št. 538/32 k. o. X, izvedljiv.

Op. št. (13): Torej preko parcele št. 538/32 k. o. X (po kateri ima zagotovljeno nujno pot) Op. št. (14): V pripombah na izvedensko mnenje z dne 10.4.2015 (3. stran) je prav tako navedel, da je izvedba nasprotnega predloga ob posebnem pristopu (tako da se ne pretrgajo vodi) mogoča. Op. št. (15): Glede omenjanja Občine Š. (v dopisu z dne 14.3.2016 – l. št. 109), da Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode v anglomeracijah dopušča tudi drugačne izvedbe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Op. št. (16): V zvezi s sklicevanjem Občine Š. na Odlok o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne in padavinske vode na območju Občine Š. v dopisu z dne 4.6.2015 (priloga A21).