Jedro

Sklep s katerim sodišče druge stopnje zavrne pritožbo zoper sklep, s katerim se je prvostopenjsko sodišče izreklo za krajevno nepristojno, ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Revizija zoper tak sklep ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.

Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato tudi nima postulacijske sposobnosti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlagateljeve predlogu za spremembo zaupanja mladoletnega otroka v vzgojo in varstvo, določitve stikov in preživnine ter o predlogu za izdajo začasne odredbe. Zadevo je, upoštevaje prijavljeno stalno prebivališče nasprotne udeleženke in mladoletne hčerke, odstopilo v odločanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo predlagateljevo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.

3. Predlagatelj je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil laično vlogo, naslovljeno „zahteva za revizijo“. Trdi, da nasprotna udeleženka s hčerko dejansko ne živi na naslovu stalnega prebivališča. Meni, da je Okrožno sodišče v Celju pristransko, nekompetentno in ne upošteva njegovih predlogov.

4. Ker je predlagatelj svojo vlogo, naslovljeno „zahteva za revizijo“ in uperjeno zoper sklep pritožbenega sodišča, vložil neposredno na Vrhovno sodišče, gre po svojem smislu za predlog za dopustitev revizije in kot takega ga je Vrhovno sodišče tudi obravnavalo.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Revizija je v nepravdnih postopkih dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, pod pogoji, ki jih določa zakon o pravdnem postopku (37. člen Zakona o nepravdnem postopku), kar pomeni, da jo mora Vrhovno sodišče najprej dopustiti. Sklep s katerim sodišče druge stopnje zavrne pritožbo zoper sklep, s katerim se je prvostopenjsko sodišče izreklo za krajevno nepristojno, ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Revizija zoper tak sklep ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.

7. Poleg tega velja, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato tudi nima postulacijske sposobnosti.

8. Predlog za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče zato zavrglo (367č. in 377. člen ZPP).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).