Jedro

Glede na določila davčnih in delovnopravnih predpisov ter predpisov o obveznih prispevkih za socialno zavarovanje delavec ni upravičen do izplačila celotnega zneska primeroma plače iz pogodbe o zaposlitvi oziroma po kolektivni pogodbi (bruto znesek), ampak mu mora delodajalec obračunati bruto znesek, nato pa mu po odvodu (plačilu) davkov in prispevkov izplačati ustrezni neto znesek. Zakonske zamudne obresti pripadajo delavcu le od ustreznega neto zneska. Tipično v izrekih sodb niso navedeni tako bruto kot neto zneski dolžnih zneskov. Razlog za to, da v izreku sodbe niso navedeni bruto in neto zneski, je, da je višina neto zneska glede na pripadajoči bruto znesek odvisna od davčnih predpisov in okoliščin delavca na dan obračuna plače. Dohodek je prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oziroma dohodnina (oziroma davki in prispevki pri dohodkih, od katerih se prispevki plačujejo), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov), ponavadi dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini določenih dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi na način, da se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni in se ugovoru dolžnika v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe za izterjavo bruto zneskov iz naslova regresa za letni dopust za leta 2000, 2001 in 2002 ugodi tako, da se sklep o izvršbi v navedenem delu spremeni na način, da je dovoljena izvršba za izterjavo neto zneskov regresa, obračunanih od bruto zneskov regresa.

II.Sicer se pritožba zavrne in se sklep v II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnika v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe za izterjavo bruto zneskov iz naslova regresa za letni dopust za leto 2000, leto 2001 in leto 2002, zavrne (I. točka izreka sklepa) in da mora dolžnik upnici v 8 dneh povrniti 84,28 EUR stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila (II. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je v obrazložitvi v točki 2 navedena utesnitev v višini 120,07 in 500,00 EUR. Po pravnomočnem sklepu z dne 1. 10. 2009 sta to bili plačili za neto glavnici za regres za leto 2000 in del neto glavnice za regres. V točki 6. sodišče uvodoma navaja celotne zneske, kar ni pravilno, ker so v celoti navedeni tudi zneski za leti 2000 in 2001, za kar je bila terjatev že utesnjena. Prosi, da se zneske in datume zapadlosti sodišče ustrezno korigira, sicer bodo prenesena sredstva v neupravičeni višini oz. nekateri od njih dvakratno. V točki 2. sodišče navaja, da je kot dolžnik dne 17. 1. 2017 vložil ugovor, kar pa ni res. Prosi, če lahko sodišče pošlje kopijo ugovora na njegov e-poštni naslov, da bo videl, za kaj gre.

3.Pritožba je delno utemeljena, v preostalem pa ni utemeljena.

4.V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje, kot je le-to v izpodbijanem sklepu pojasnilo že samo, dovolilo izvršbo na podlagi Sodbe in sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1084/2005 z dne 22. 2. 2007 v zvezi s sodbo in sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pd 259/2004 z dne 19. 5. 2005, iz katere izhaja, da je (bil) dolžnik (tožena stranka) dolžan upnici (tožeča stranka) plačati:

1.iz naslova regresa za letni dopust za leto 2000 znesek v višini 449,47 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska 377,56 EUR od dne 9. 9. 2001 dalje do plačila,

2.iz naslova regresa za letni dopust za leto 2001 znesek v višini 489,48 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska 411,16 EUR od dne 9. 9. 2001 dalje do plačila in

3.iz naslova regresa za letni dopust za leto 2002 v višini 524,97 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska 440,98 EUR od dne 1. 7. 2002 dalje do plačila; stroške postopka v znesku 424,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19. 5. 2005 do plačila in stroške pritožbenega postopka v višini 210,68 EUR.

Na tem mestu višje sodišče dolžniku najprej pojasnjuje, da gre za navedbo terjatve, kolikor je znašala pred delnima plačiloma in takšen opis tudi v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa še ne pomeni, da sodišče prve stopnje smatra, da terjatev še vedno obstaja v začetni višini ali da bo v takšni višini izterjana. Tako sodišče kot izvrševalci sklepa morajo namreč upoštevati tudi predhodno izdani sklep o utesnitvi.

5.Prav tako ni utemeljena pritožbenega navedba, da dolžnik dne 17. 1. 2017 ni vložil ugovora, o katerem je v delu z izpodbijanim sklepom odločeno že drugič. Sodišče prve stopnje stranki ni dolžno dokazovati, kakšno vlogo je vložila v sodni spis v zadevi, v kateri je stranka. Navedeno mora dolžnik vedeti sam in ima kot stranka, kolikor je to pozabil, kadarkoli pravico vpogledati v spis.

6.Višje sodišče je pravilnost izpodbijanega sklepa preverilo še po uradni dolžnosti. V konkretnem primeru izrek izvršilnega naslova ni tipičen izrek v delovnopravni sodni praksi, kar je lahko poledica starosti izvršilnega naslova. Glede na določila davčnih in delovnopravnih predpisov ter predpisov o obveznih prispevkih za socialno zavarovanje delavec ni upravičen do izplačila celotnega zneska primeroma plače iz pogodbe o zaposlitvi oziroma po kolektivni pogodbi (bruto znesek), ampak mu mora delodajalec obračunati bruto znesek, nato pa mu po odvodu (plačilu) davkov in prispevkov izplačati ustrezni neto znesek. Zakonske zamudne obresti pripadajo delavcu le od ustreznega neto zneska. Tipično v izrekih sodb niso navedeni tako bruto kot neto zneski dolžnih zneskov. Razlog za to, da v izreku sodbe niso navedeni bruto in neto zneski, je, da je višina neto zneska glede na pripadajoči bruto znesek odvisna od davčnih predpisov in okoliščin delavca na dan obračuna plače. Dohodek je prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oziroma dohodnina (oziroma davki in prispevki pri dohodkih, od katerih se prispevki plačujejo), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov), ponavadi dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini določenih dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku. Vendar v konkretni zadevi neto zneski - a le v smislu, od kakšnih zneskov tečejo zakonske zamudne obresti - torej so navedeni.

7.Do težav pri izvrševanju sodb iz individualnih delovnih sporov pogosto prihaja ravno zaradi dejstva, da se kot denarna terjatev lahko izvršuje le del sodbe, ki se nanaša na neto zneske plač oziroma nadomestil plač. Vendar pa dejstvo, da so v sodbi navedeni bruto zneski, ne pomeni, da je delavec upravičen do izplačila bruto zneskov na svoj transakcijski račun, za to namreč glede na veljavno zakonodajo nima izvršilnega naslova (prim. sklep VSL III Ip 4446/2012 z dne 16. 1. 2013). Upravičen je namreč do izplačila neto zneskov, tj. takšnih neto zneskov, ki jih je na dan plačila terjatve treba obračunati od izrecno navedenih bruto zneskov. Mogoče je tudi, da je v sodbi ali sodni poravnavi delodajalcu naloženo izplačilo neto zneska. V konkretnem primeru so neto zneski kot pojasnjeno navedeni le kot zneski, od katerih upnici pripadajo zakonske zamudne obresti, čemur mora sodišče prve stopnje zaradi načela stroge formalne legalitete slediti, vendar višje sodišče ponovno poudarja, da le glede zneskov, od katerih se obračunajo zakonske zamudne obresti (prim. sklep VSL III Ip 6101/2012 z dne 3. 1. 2013).

8.Vse povedano pomeni, da ima upnica glede na izvršilni naslov (brez upoštevanja delnih plačil, ki kot že pojasnjeno morajo biti upoštevana pri izterjavi) pravico do izplačila neto zneskov regresa, obračunanih od izrecno navedenih bruto zneskov regresa. Ti se v tem časovnem obdobju po višini sicer ujemajo z bruto zneski, saj se skladno s trenutno veljavno 13. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ne všteva v davčno osnovo (torej ni obdavčen). Upravičena pa je tudi do zakonskih zamudnih obresti od v izreku navedenih neto zneskov regresa ter seveda stroškov postopka z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9.Sodišče prve stopnje je po povedanem napačno tolmačilo izvršilni naslov v smislu, da je dolžnik upnici dolžan izplačati bruto zneske kot take, ugovor dolžnika pa je bil v delu, v katerem je uveljavljal, da je upnica upravičena do neto zneskov (a obračunanih od teh bruto zneskov!), utemeljen.

10.Pritožbi je po pojasnjenem po uradni dolžnosti treba delno ugoditi na način, da se sklep v I. točki izreka spremeni in se ugovoru dolžnika v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe za izterjavo bruto zneskov iz naslova regresa za letni dopust za leta 2000, 2001 in 2002 ugodi tako, da se sklep o izvršbi v tem delu spremeni na način, da je dovoljena izvršba za izterjavo neto zneskov regresa, obračunanih od bruto zneskov regresa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Kljub razvidnemu uspehu glede I. točke izreka sklepa zaradi neobdavčljivosti regresa v času odločanja višjega sodišča ni prišlo do višinske spremembe terjatve, za katero je dovoljena izvršba, zato ta uspeh ne vpliva na obveznost dolžnika do povrnitve stroškov, ki so mu naloženi v plačilo upnici v II. točki izreka. Pritožbo zoper II. točko izreka je sodišče druge stopnje zato zavrnilo in sklep v tej točki potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Stališča iz 5. in 6. točke izreka so povzeta po dr. Martina Šetinc Tekavc, Izvršba sodb, izdanih v individualnih delovnih sporih, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2016, str. 181 in nasl.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 21, 233 Zakon o dohodnini (2006) - ZDoh-2 - člen 15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.