Jedro

Zahteva ta varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki jo lahko po 169. členu ZP-1 vloži le državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. Iz tega izhaja, da tožnik sam v nobenem primeru ne more uspešno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Zato navedena zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) kot neutemeljeno. V obrazložitvi navaja, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zaradi odvzema delovnega stroja, ki pa ni utemeljena, saj prosilec ne izpolnjuje stvarnih pogojev za dodelitev BPP. Kot je razvidno iz spisa o prekršku, je Okrajno sodišče na Ptuju izdalo sodbo št. PR 328/2009z dne 12. 5. 2009, v kateri je tožnika kot obdolženca spoznalo za odgovornega kršitve prometnih predpisov po 130. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP) in mu izreklo globo v višini 860,00 EUR ter sankcijo odvzema delovnega stroja znamke ICB, ki se po pravnomočnosti sodbe proda. Navedena sodba je postala pravnomočna dne 26. 5. 2009, Okrajno sodišče na Ptuju je dne 3. 6. 2009 odredilo prodajo delovnega stroja, izvršitelj pa je delovni stroj že prodal na javni dražbi dne 24. 12. 2009. Prosilec (tam obdolženec) je v navedenem postopku sam soglašal s prodajo delovnega stroja, kar je razvidno iz njegove prošnje za odlog plačila globe z dne 7. 12. 2009, kjer navaja, da bi se lahko kazen poravnala od prodaje delovnega stroja ICB. Na sodbo se ni pritožil, ampak je po njeni pravnomočnosti zaprosil le za odlog plačila globe. Ker je sodba že pravnomočna, sedaj z vlaganjem kakršnihkoli pravnih sredstev ne bi mogel več uspeti. Kot je razvidno iz navedenega, zadeva (v zvezi s katero je prosilec vložil predmetno prošnjo) nima verjetnega izgleda za uspeh. Zato se organ za BPP v nadaljevanju ni več ukvarjal z ugotavljanjem izpolnjevanja finančnih in premoženjskih pogojev za dodelitev BPP, ampak je prošnjo zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnik v tožbi navaja, da želi zoper navedeno sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, saj ni bil seznanjen s prodajo ICB stroja. Ko mu je bil stroj zasežen, ga je res upravljal brez ustreznega vozniškega dovoljenja, s katerim pa je v času prodaje stroja že razpolagal, o čemer je obvestil Okrajno sodišče na Ptuju s pritožbo dne 9. 12. 2009. Zoper sporno sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju je še vedno mogoče vložiti izredno pravno sredstvo zahtevo za varstvo zakonitosti. Predmetni stroj je zanj predstavljal edini vir dohodka in mu zagotavljal osebni in socialno ekonomski položaj, zaradi česar je z odvzemom v celoti prizadeto njegovo preživljanje. Sedaj je brezposeln in prejema socialno pomoč. Bila mu je storjena velika krivica in bo terjal primerno odškodnino. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svojem stališču, da tožnik v zadevi ne more uspeti. Sam priznava, da v času odvzema delovnega stroja z ustreznim vozniškim dovoljenjem ni razpolagal, ampak je z njim razpolagal šele v času prodaje stroja. Za prodajo stroja je vedel, kar je razvidno tudi iz njegovih navedb v postopku. Tožnik v postopku o prekršku ni uporabil niti rednih pravnih sredstev, zaradi česar je sodba postala pravnomočna. Po 169. členu Zakona o prekrških lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži le državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je organ za BPP tudi po presoji sodišča upravičeno zavrnil tožnikovo zahtevo za dodelitev BPP kot neutemeljeno iz razlogov po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato tudi ni razumno sprožati. Organ za BPP je za svojo odločitev tudi navedel pravilne in utemeljene razloge, na katere se sodišče sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh, zaradi česar je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alinea prvega odstavka 24. člena). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Tožnik želi pridobiti BPP zato, da bi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo zoper navedeno sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 12. 5. 2009, s katero ga je to sodišče spoznalo za odgovornega kršitve prometnega pravila iz 9. alinee prvega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ker je dne 20. 4. 2009 ob 23. uri med vožnjo delovnega stroja (znamke ICB) po lokalni cesti imel v svojem organizmu 0,85 mg alkohola v litru izdihanega zraka, s čimer je storil prekršek po d. točki tretjega odstavka 30. člena ZVCP-1. Za ta prekršek se mu je izrekla globa v višini 860,00 EUR in na podlagi prvega in petega odstavka 25. člena Zakona o prekrških (ZP-1) sankcija odvzema predmeta – navedenega delovnega stroja znamke ICB, ki se po pravnomočnosti te sodbe proda po določilih Uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti. Kot je razvidno iz dokumentacije v predloženih spisih zadeve in tudi iz izpodbijane odločbe, se tožnik zoper navedeno sodbo ni pritožil in je dne 26. 5. 2009 že postala pravnomočna. Tožnik je v postopku zaprosil le za odlog plačila globe. Predmetni delovni stroj je bil v izvršilnem postopku tudi že prodan.

V zvezi s tem je neutemeljen tožbeni ugovor, da si je v času, ko je bil stroj prodan, že pridobil vozniško dovoljenje, o čemer bi naj s pritožbo z dne 9. 12. 2009 obvestil Okrajno sodišče na Ptuju. S kasnejšo pridobitvijo vozniškega dovoljenja tožnik ni odpravil nezakonitosti dejanja, ki ga je zagrešil z vožnjo pod vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja. Poleg tega je bila sodba (o prekršku) takrat že več mesecev pravnomočna in izvršljiva, postopek izvršbe pa je bil že v teku (saj je bil stroj dne 24. 12. 2009 že prodan na javni dražbi). Prav tako je neutemeljen tožbeni ugovor, da za prodajo stroja ni vedel, saj mu je bila sporna sodba vročena, v zvezi z njo je dne 7. 12. 2009 vložil prošnjo za odlog plačila globe, kjer sam navaja, da bi se lahko kazen poravnala od prodaje predmetnega delovnega stroja ICB. To pomeni, da je tožnik vedel in soglašal s prodajo delovnega stroja. Na okoliščino, da je vedel za prodajo stroja pa poleg tega kažejo tudi njegove tožbene navedbe glede svoje vloge na Okrajno sodišče na Ptuju z dne 9. 12. 2009, torej le nekaj prej kot je bil stroj prodan na javni dražbi.

Zahteva ta varstvo zakonitosti (ki jo želi vložiti s pomočjo BPP) je izredno pravno sredstvo, ki jo lahko po 169. členu ZP-1 vloži le državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. Iz tega izhaja, da tožnik sam v nobenem primeru ne more uspešno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, ampak lahko to stori le državni tožilec. Tožnik bi mu sicer lahko v tej smeri podal pobudo, za kar pa ni upravičen do BPP. Pa tudi sicer bi bila takšna pobuda državnemu tožilcu ob izkazanem dejanskem in pravnem stanju zadeve zelo verjetno obsojena na neuspeh, še posebej, ker je bila stranska sankcija, katere realizacijo želi preprečiti, že izvršena, saj je bil stroj že prodan.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.