Jedro

Najpomembnejši del postopka, v katerem se izraža načelo kontradiktornosti, je glavna obravnava. To mora sodišče voditi tako, da je strankama zagotovljena polna možnost, da se izjavita. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjavljanja je zato t.i. pravica do informacije. Najpomembnejši procesni institut, ki zagotavlja pravico do informacije, pa je vročanje vlog in vabil.

Pri prodaji premoženja v stečajnem postopku pa je ne glede na splošna pravila o načinu uveljavljanja predkupne pravice, mogoče uveljaviti zakonito predkupno pravico ali pogodbeno predkupno pravico, vpisano v zemljiško knjigo ali drugo javno evidenco le na način, ki je predpisan v 347. členu ZFPPIPP, saj sicer predkupna pravica preneha. Varstvo upravičenja tako ni zagotovljeno imetniku pogodbene predkupne pravice, ki ni vpisana v zemljiško knjigo ali drug javni register.

Kot izhaja iz nespornih navedb pravdnih strank iz postopka pred sodiščem prve stopnje, predkupna pravica, ki je bila dogovorjena z najemno pogodbo, ni bila vpisana v zemljiško knjigo, zato že iz tega razloga ni mogoče očitati, da javna dražba ni potekala skladno z določbo drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP, prav tako tudi ne kakršnekoli nedobrovernosti stečajnemu upravitelju, ki je prodajal sporno nepremičnino na javni dražbi in o tem predhodno obvestil oba tožnika, drugotožnica pa se je dražbe tudi udeležila in na njej sodelovala.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je prodajna pogodba, sklenjena med prvotoženo stranko kot prodajalcem in drugotoženo stranko kot kupcem posameznih delov stavbe št. 38, 38/b, 56 in 63, stavba št. 2797, k.o. ... z dne 27. 8. 2021, nična ter je vknjižba pri navedenih nepremičninah, razen na delu stavbe 38/b, neveljavna in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, tako da se izbriše lastninska pravica v korist drugotožene stranke in se pri navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist prvotožene stranke (točka I izreka sodbe). Prav tako je zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek na razveljavitev zgoraj navedene pogodbe, nadalje da je prvotožena stranka dolžna zaradi uresničitve predkupne pravice prodati tožnikoma posamezne dele stavb št. 38, 38/b, 56 in 63, stavba št. 2797, k.o. ..., po ceni in pogojih, ki jih je dogovorila z drugotoženo stranko v prodajni pogodbi z dne 27. 8. 2021 in tožnikoma izročiti zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice na navedenih posameznih delih stavbe tožnika ter na zgoraj navedenih nepremičninah, razen na nepremičnini delu stavbe št. 38/b, vse na podlagi razveljavljene pogodbe, in da se razveljavi zemljiškoknjižni vpis, in sicer vknjižba lastninske pravice v korist drugotožene stranke. Prav tako je zavrnilo del tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka zahtevala povračilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka sodbe). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v celoti povrniti njene pravdne stroške (točka III izreka sodbe).

2.Zoper zgoraj navedeno sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnika) iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je uvod sodbe pomanjkljiv in v nasprotju z določili ZPP, saj iz njega ne izhaja naslov prvotožene stranke, prav tako tudi ne vrednost presojanega predmeta, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje je bila tožnikoma v postopku večkrat kršena pravica do izjave v postopku. V zadevi sta bila opravljena dva naroka za glavno obravnavo dne 5. 4. 2023 in 24. 5. 2023, na katera pa tožnika nista mogla pristopiti in sta zato vsakič podala utemeljeno obrazložen predlog za preložitev naroka. V zvezi z razpisanim narokom za dne 5. 4. 2023 sta tožnika podala predlog za preložitev naroka dne 4. 4. 2023 in sporočila zdravstveno stanje tožnika, ki je bilo resno, vendar sodišče o tem predlogu ni odločilo, narok pa je kljub temu opravilo v njuni odsotnosti. Enako se je zgodilo za razpisani narok dne 24. 5. 2023, pri čemer tudi o tem predlogu tožnikov sodišče prve stopnje ni odločilo in neutemeljeno opravilo narok v njuni odsotnosti. S tem je bila kršena pravica do izjave v postopku tožnikoma, s čimer je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Prav tako je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izvedbe predlaganih dokazov, s čimer je prav tako storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je neutemeljeno opustilo izvedbo dokaza z zaslišanjem tožnikov, ki sta bila predlagana v zvezi z odločilnimi dejstvi, ki se nanašajo tako na sklenitev najemne pogodbe in pridobitve predkupne pravice, kot tudi na to, da oba tožnika nista bila obveščena o javni dražbi in na vse zaznane kršitve pri izvedbi javne dražbe, tudi o načinu uveljavljanja predkupne pravice, zaradi česar sta med dražbo ravnala kot navadna dražitelja in celo višala ceno, namesto da bi najboljšo ceno vsakič znova izenačevala. Z njunim zaslišanjem pa bi bilo mogoče izpodbiti verodostojnost vsebine sicer pomanjkljivega zapisnika javne dražbe, na katerega se je pri ugotavljanju dejstev oprlo sodišče v sodbi. Tožnika tudi nikoli nista bila vabljena z vabilom, iz katerega bi izhajalo, da bosta stranki na naroku za glavno obravnavo zaslišani in z opozorilom, da lahko v primeru njune neupravičene odsotnosti sodišče odloči brez njunega zaslišanja, sta se tudi opravičili, pri čemer sodišče o predlogu za preložitev naroka sploh ni odločilo. Tako sodba tudi nima razlogov o upravičenosti njunih opravičil, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje pa je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Ni zaslišalo stečajnega upravitelja prvotožene stranke (v nadaljevanju prvotoženka) glede (ne)pravilnega postopanja že pred javno dražbo, ko je pripravljalna dejanja izvedel izključno v korist drugotožene stranke (v nadaljevanju drugotoženec), in ko tožnika nista bila pravilno in popolno obveščena o njunih pravicah glede načina uveljavljanja predkupne pravice in sta bila zavedena v draženje, namesto v izenačevanje najvišje ponujene cene. Tudi v zvezi s tem sodišče ni navedlo razlogov za opustitev tega dokaznega predloga, zato gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, z neizvedbo tega dokaza pa je podana tudi absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Tožnika pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevata tudi povračilo pritožbenih stroškov.

3.Toženca v pravočasnem odgovoru na pritožbo prerekata navedbe iz pritožbe in se zavzemata za njeno zavrnitev. Zahtevata tudi povračilo pritožbenih stroškov.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnika v pritožbi navajata, da je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj naj bi bil uvod sodbe pomanjkljiv in v nasprotju z določili ZPP, ker iz njega ne izhaja poslovni naslov prvotoženke, prav tako tudi ne vrednost presojanega predmeta.

6.Absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusit, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Skupna značilnost teh dejanskih stanov je, da sodbe zaradi teh napak objektivno ni mogoče preizkusiti. Pri tovrstnem preizkusu gre le za formalen (procesni) preizkus razumljivosti sodbe in ne njenih razlogov, kar je vsebinski kriterij.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijana sodba vse potrebne elemente, ki omogočajo njen preizkus, v njej tudi ni nobenih pomanjkljivosti, ki bi sodile v katerega izmed zakonskih dejanskih stanov citirane 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in razumljivi ter omogočajo pritožbeni preizkus, pritožbena zatrjevanja o tem, da uvod sodbe ne vsebuje naslova prvotoženke, in da ni navedena vrednost spornega predmeta pa lahko predstavljajo le relativno procesno kršitev, ki pa je relevantna le, če je vplivala na odločitev vzadevi.

8.Drugi odstavek 324. člena ZPP določa, da mora uvod sodbe obsegati navedbo, da se sodba izreka v imenu ljudstva, naslov sodišča, ime in priimek predsednika in članov senata ter tudi identifikacijske podatke strank iz 180.a člena tega zakona, ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče zastopnikov in pooblaščencev, kratko navedbo spornega predmeta, dan ko je bila končana glavna obravnava in dan ko je bila izdana sodba. Iz uvoda izpodbijane sodbe res izhaja, da sodišče ob firmi in matični številki prvotožene stranke A. d.o.o. - v stečaju ni zapisalo tudi poslovnega naslova te družbe. Je pa navedena matična številka, ki glasi 2, kar pa v vsakem primeru omogoča identifikacijo prvotoženke kot gospodarske družbe. Ker navedena kršitev ne vpliva na zakonitost izdane sodbe, slednja ni podana (prvi odstavek 339. člena ZPP).

9.Sodišče prve stopnje je v uvodu sodbe tudi opredelilo sporni predmet, in sicer da gre za pravdo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, podredno zaradi zahteve po sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnima upravičencema. S tem je sodišče prve stopnje zadostilo zakonski zahtevi iz drugega odstavka 324. člena ZPP, da mora v uvodu sodbe biti navedena tudi "kratka navedba spornega predmeta". To pa ne pomeni, da mora biti v uvodu sodbe nujno navedena vrednost spornega predmeta, kot jo ZPP opredeljuje od 39. do 45. člena in jo mora v primeru, če je predmet tožbenega zahtevka denarni znesek, tožeča stranka obvezno navesti v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP). Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka prvega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, pritožbene navedbe v tej smeri pa so neutemeljene.

10.Tožnika v pritožbi tudi navajata, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pravico do izjave, češ da ob izvedbi dveh narokov dne 5. 4. 2023 in 24. 5. 2023 ni upoštevalo prošnje tožnikov za preložitev le-teh, katerim je bilo priloženo ustrezno zdravniško opravičilo.

11.Kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Gre za kršitev načela kontradiktornosti kot enega temeljnih načel pravdnega postopka določenega v 5. členu ZPP, ki je del pravice do izjave, opredeljene v 22. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Najpomembnejši del postopka, v katerem se izraža načelo kontradiktornosti, je glavna obravnava. To mora sodišče voditi tako, da je strankama zagotovljena polna možnost, da se izjavita. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjavljanja je zato t.i. pravica do informacije. Najpomembnejši procesni institut, ki zagotavlja pravico do informacije, pa je vročanje vlog in vabil. V primeru če se stranka iz upravičenih razlogov ne more udeležiti glavne obravnave, mora sodišče le-to preložiti.

12.Pritožbeno sodišče ob vpogledu v predmetni spis ugotavlja, da tožnika niti za narok dne 5. 4. 2023, niti za narok dne 24. 5. 2023 nista vložila prošnje za preložitev teh dveh narokov. Drugotožnica je predlog za preložitev vložila v zvezi z narokom, razpisanim za dne 25. 1. 2023 in tedaj predložila zdravniško potrdilo zdravnice dr. B. B. dr. med. z dne 24. 1. 2023 za drugotožnico. Ta narok je bil preložen na dne 17. 3. 2023, ki se prav tako ni opravil, ker sta tožnika dan pred izvedbo naroka, dne 16. 3. 2023 ponovno vložila predlog za preložitev z zdravniškim opravičilom za drugotožnico. Sodišče je glavno obravnavo tedaj preložilo na 5. 4. 2023 in v zvezi s tem narokom tožnika predloga za preložitev nista vložila. Prav tako iz spisa ne izhaja, da bi tožnika vložila predlog za preložitev glavne obravnave, razpisane za dne 24. 5. 2023, zato so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno spregledalo predloge za preložitev narokov. Kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP iz tega razloga tako ni podana.

13.Kar zadeva pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zgoraj navedeno kršitev, ker sodišče prve stopnje strank na zadnji narok dne 24. 5. 2023 ni vabilo z vabilom na zaslišanje kot stranke, pač pa zgolj z vabilom na glavno obravnavo ter je nato na glavni obravnavi sprejelo dodatni dokazni sklep, s katerim je dopustilo dokaz z zaslišanjem obeh tožnikov kot strank, nato pa sprejelo sklep, da se ta ne izvede, ker kljub pravilnemu vabljenju na narok nista pristopila in bi to storila, če bi prejela vabilo na zaslišanje, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi to kršitev tožnika morala uveljavljati že postopku pred sodiščem prve stopnje. Kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je namreč takšna kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti in jo mora zato stranka uveljavljati takoj, ko zanjo izve. V skladu z 286.b členom ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Navedena določba pomeni, da se stranka lahko sklicuje na to kršitev v pravnem sredstvu le, če je brez svoje krivde predhodno ni mogla uveljavljati.

14.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tožnika in njun pooblaščenec vabila za glavno obravnavo za dne 24. 5. 2023 prejeli več kot 15 dni pred izvedbo glavne obravnave (drugi odstavek 280. člena ZPP), in sicer prvotožnik dne 8. 5. 2023, drugotožnica dne 24. 4. 2023 in njun pooblaščenec, odvetniška družba C. o.p. d.o.o. dne 21. 4. 2023. Nihče od njih svojega izostanka iz naroka ni opravičil, zato so neupravičeno izostali iz tega naroka. Tožnikoma je bilo torej s prejemom vabil na glavno obravnavo znano, da sodišče prve stopnje dokaza z njunim zaslišanjem ne bo izvedlo, zato bi morala kršitev pravice do izjave zaradi opustitve izvedbe dokaza z njunim zaslišanjem uveljavljati nemudoma po prejemu vabila za glavno obravnavo. Ob tem sodišče prve stopnje že na prvem naroku za glavno obravnavo dne 5. 4. 2023, ko je odločalo o tem, katerim dokaznim predlogom bo ugodilo, v dokaznem sklepu ni sprejelo odločitve, da bo pravdne stranke tudi zaslišalo. Sodišče prve stopnje je na tem naroku glavno obravnavo zaključilo in sprejelo odločitev, da bo odločilo glede na stanje spisa (282. člen ZPP), vendar je nato glavno obravnavo na novo otvorilo. Razlog za ponovno otvoritev glavne obravnave je bil v skladu s sklepom II P 76/2022-57 z dne 18. 4. 2023 ta, da niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev glede na stanje spisa in ne, da ni izvedlo nekaterih dokazov. Tudi iz tega razloga bi morala tožnika kršitev pravice do izjave zaradi neizvedbe dokaza z njunim zaslišanjem uveljavljati takoj po prejemu vabil za glavno obravnavo za narok dne 24. 5. 2023, vendar tega nista storila. Teh kršitev zato tožnika sedaj v pritožbi skladno z 286.b členom ZPP ne moreta več uveljavljati in se pritožbeno sodišče o njih ne izreka.

15.Sodišče prve stopnje pa je v obravnavani zadevi tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

16.Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da so zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnin v stečajnem postopku in posebnega varstva originarnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori, da kupec ob nakupu ni bil dobroveren, oziroma da je svojo poizvedovalno dolžnost opustil. Podana mora biti kvalificirana nedobrovernost, to je zlonamernost obeh - stečajnega upravitelja (kot zastopnika stečajnega dolžnika) in kupca; podan mora biti dejanski stan namernega izigravanja predkupnega upravičenca.

17.Predkupna pravica je sicer pravica obligacijskega prava do prednostnega nakupa stvari, če se lastnik odloči, da bo stvar prodal. Po svoji pravni naravi je predkupna pravica terjatev predkupnega upravičenca, ki ustreza zavezi lastnika stvari. Lastnik stvari je dolžan predkupnega upravičenca obvestiti o nameravani prodaji stvari ter mu ponuditi, da stvar pod enakimi pogoji kupi on (507. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Pri prodaji premoženja v stečajnem postopku pa je ne glede na splošna pravila o načinu uveljavljanja predkupne pravice, mogoče uveljaviti zakonito predkupno pravico ali pogodbeno predkupno pravico, vpisano v zemljiško knjigo ali drugo javno evidenco le na način, ki je predpisan v 347. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj sicer predkupna pravica preneha. Varstvo upravičenja tako ni zagotovljeno imetniku pogodbene predkupne pravice, ki ni vpisana v zemljiško knjigo ali drug javni register.

18.Kot izhaja iz nespornih navedb pravdnih strank iz postopka pred sodiščem prve stopnje, predkupna pravica, ki je bila dogovorjena z najemno pogodbo, ni bila vpisana v zemljiško knjigo, zato že iz tega razloga ni mogoče očitati, da javna dražba ni potekala skladno z določbo drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP, prav tako tudi ne kakršnekoli nedobrovernosti stečajnemu upravitelju, ki je prodajal sporno nepremičnino na javni dražbi in o tem predhodno obvestil oba tožnika, drugotožnica pa se je dražbe tudi udeležila in na njej sodelovala.

19.Pa tudi sicer, če bi bila predkupna pravica vpisana v zemljiško knjigo, stečajnemu upravitelju in kupcu ne bi bilo mogoče očitati nobene zlonamernosti. Pritožbeno sodišče zaključke sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi od točk 16 do 23 povzema kot pravilne. Stečajni upravitelj je v celoti zadostil določbi drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP, pritožbeno je nesporno, da je v dražbenem postopku sodelovalo 12 dražiteljev, na javno dražbo sta bila vabljena oba tožnika, drugotožnica pa se je javne dražbe tudi udeležila. Ob tem je bistveno še dejstvo, da je v stečajnem postopku Okrožnega sodišča postal pravnomočen tudi sklep o izročitvi nepremičnine kupcu St 1855/2013 z dne 30. 11. 2021, saj tožnika pritožbe zoper ta sklep iz razloga, ker tožnika naj ne bi bila poučena o tem kako dražiti, nista vložila. Sodna praksa je namreč priznala pravico vložiti pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine tudi predkupnemu upravičencu, ki lahko napake v dražbenem postopku prvenstveno uveljavlja v pritožbi zoper tak sklep.

20.Ob uporabi zgoraj navedenih materialnopravnih določb in upoštevanju sodne prakse, zaslišanje strank in stečajnega upravitelja ne bi pripeljala do drugačne rešitve v zadevi, zato izvedba teh dokazov ni bila potrebna za postopek in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tako primarni, kot podrejeni tožbeni zahtevek, pravilna.

21.Po obrazloženem pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

22.O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnika s pritožbo nista uspela, zato krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Stroški odgovora na pritožbo prvotoženca pa niso bili potrebni za postopek, saj prvotoženec z navedbami ni bistveno prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

15. člen ZPP določa, da mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

222. člen URS določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

3Več o tem dr. Aleš Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, 1. knjiga, komentar k 5. členu, stran 55.

4Tako sodbe VSRS II Ips 279/2014 z dne 14. 7. 2016 in II Ips 81/2020 z dne 10. 2. 2021.

5Drugi odstavek 347. člena ZFPPIPP določa natančna pravila, po katerih se mora ravnati stečajni upravitelj, če je predmet prodaje na javni dražbi premoženje, na kateri ima predkupni upravičenec zakonito predkupno pravico ali pogodbeno predkupno pravico, ki je vpisana v zemljiško knjigo ali drug javni register ali evidenco.

6Tako Franc Seljak, Položaj predkupnega upravičenca pri prodaji premoženja v stečajnem postopku, Pravosodni bilten 3/2017, stran 79.

7Tako sklep VSL Cst 84/2022 z dne 16. 3. 2022, sklep VSL Cst 534/2018 z dne 18. 11. 2018 in sklep VSRS III Ips 85/2016 z dne 25. 10. 2016, več o tem tudi Franc Seljak, Položaj predkupnega upravičenca pri prodaji premoženja v stečajnem postopku, Pravosodni bilten 3/2017, stran 69 in naslednje.