Jedro

Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj šteje obtoženega kot storilca kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja ropa po čl. 213/III KZ in zakaj ne verjame obtožencu, da je bil on napaden s strani oškodovanca. Izrečena je pravična kazenska sankcija.

Izrek

Pritožbe obt. S.K. in njegovega zagovornika ter okrožnega državnega tožilca se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obt. S.K. se oprosti povrnitve plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. ZKP, nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika pa bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo spoznalo obt. S. K. za krivega, da je storil kaznivo dejanje poskusa kaznivega dejanja ropa po III. in I. odst. 213. čl. v zvezi s I. odst. 22. čl. KZ.

Izreklo mu je kazen 5 let zapora in v to kazen vštelo čas prebit v priporu. Obtožencu je po čl. 69 KZ odvzelo več predmetov. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Proti tej sodbi se je pritožil obtoženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi ponavlja zagovor, da ni bil storilec kaznivega dejanja, pač pa žrtev. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Glede kazni pa navaja, da je predolga.

Zaradi odločbe o kazenski sankciji sta se pritožila obtoženčev zagovornik in višji državni tožilec. Zagovornik je predlagal izrek omiljene kazni. Državni tožilec pa je predlagal izrek višje zaporne kazni.

Pritožbeno sodišče je o seji senata obvestilo le Višje državno tožilstvo v ..., drugih strank pa ne, ker nihče ni tega zahteval. Višji državni tožilec je predlagal ugoditev pritožbi okrožnega državnega tožilca in zavrnitev pritožb obtoženca in njegovega zagovornika kot neutemeljenih.

Pritožbe niso utemeljene.

Pritožbeno sodišče sprejema prepričljive zaključke izpodbijane sodbe, ki jih je prvostopenjsko sodišče sprejelo po temeljiti oceni izvedenih dokazov in obtoženčevega zagovora. Prepričljivo je obrazloženo, zakaj sodišče prve stopnje ocenjuje obtoženčev zagovor kot neprepričljiv. V obrazložitvi so navedeni številni dokazi, ki potrjujejo izpovedbo oškodovanca, katerega izpovedbo je zato ocenilo kot popolno, logično in podprto z dokazi. Kot že navedeno, pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno prvostopnega sodišča (str. 4, 5 in 6 sodbe) v celoti. Sprejema tudi utemeljene zaključke sodišča prve stopnje, da je obtoženec kaznivo dejanje storil v družbi vsaj še z enim storilcem, ki do danes ni bil odkrit. To vsekakor potrjujejo izpovedbe oškodovanca in policistov, ki so slišali, ko so se bližali obtožencu, oddaljujoče se lomastenje v gozdu. V bližini kraja pa sta bila najdena dva toka za pištolo in poleg maske z izrezanimi odprtinami pri obtožencu še ena taka maska v ukradenem Golfu.

Zato obtoženčeve navedbe, ki so le ponovitev zagovora v dosedanjem postopku, ne morejo v ničemer omajati prepričljivih zaključkov sodišča prve stopnje o tem, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Obdolženec je namreč ostal v pritožbenih navedbah neprepričljiv, saj le ponavlja to,da je čakal brata in da je bil on napaden ter da je bil po krivem obsojen. Ni pa navedel nobenih dokazov ali okoliščin, s čemer bi poskušal omajati v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedene zaključke, da je bil on tisti storilec, ki je še z eno osebo poskušal storiti rop nad oškodovancem.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno guotovilo, uporabilo pa je tudi pravi kazenski zakon. Kršilo ni nobenih določb kazenskega postopka. Na kršitve določb kazenskega zakona in določb kazenskega postopka je sodišče druge stopnje pazilo tudi po uradni dolžnosti po I. odst. 383. čl. ZKP. Obtoženec pa kršitev materialnega in procesnega zakona v pritožbi ni obrazložil. Vse tri pritožbe pa vsebujejo tudi pritožbo zoper odločbo o izrečeni kazenski sankciji. Sodišče druge stopnje sprejema zaključek prvostopnega sodišča, zakaj kljub temu, da je dejanje ostalo pri poskusu, ne pride v poštev uporaba omilitvenih določil. Glede na dosedanjo nekaznovanost in glede na to, da je bil obtoženec hudo telesno poškodovan, pa se pritožbeno sodišče strinja s prvostopnim tudi glede tega, da je bila obtožencu izrečena kazen 5 let zapora, ki predstavlja najnižjo možno predpisano kazen za tako kaznivo dejanje.

Pritožbeno sodišče torej sprejema odločitev sodišča prve stopnje glede izrečene kazenske sankcije, ki je pravična, saj je obtožencu izrečena kazen, ki je sorazmerna s težo kaznivega dejanja in stopnjo obtoženčeve krivde.

Obtoženec je begunec in brez premoženja ter prihodkov. Zato ga je tudi sodišče druge stopnje oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, odločilo pa je še, da nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun.