Jedro

V primeru formalnega ali navadnega materialnega sosporništva seštevanje vrednosti spornega predmeta, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti revizije tudi ob novem petem odstavku 367. člena ZPP ne pride v poštev, in sicer niti na pasivni niti na aktivni strani.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. T ožnika uveljavljata plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (180. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) ter za premoženjsko škodo (172. člen OZ). Sodišče prve stopnje je prvi tožnici prisodilo 15.000 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo ter (skupaj) 2.902,66 EUR odškodnine za premoženjsko škodo, drugemu tožniku pa 15.000 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo in 250 EUR odškodnine za premoženjsko škodo; višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama obeh pravdnih strank in tako spremenilo izpodbijano sodbo, da je prvi tožnici pravnomočno prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v znesku 20.000 EUR ter odškodnina za premoženjsko škodo v (skupnem) znesku 1.102,66 EUR, drugemu tožniku pa odškodnina za nepremoženjsko škodo v znesku 20.000 EUR in odškodnina za premoženjsko škodo v znesku 250 EUR.

3. Zoper to sodbo je toženka vložila revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, naj Vrhovno sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Uvodoma pojasnjuje, da je njena revizija v skladu z drugim in petim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena. Prvi odstavek 41. člena ZPP je treba razlagati tako, da velja tudi za subjektivno kumulacijo na aktivni strani; uporabo določbe drugega odstavka navedenega člena izključuje določba petega odstavka 367. člena ZPP. Sporni zahtevki presegajo 40.000 EUR, odločitev o reviziji pa je odvisna od rešitve pravnega vprašanja (ali gre za medicinsko napako ali komplikacijo), ki je skupno za vse te zahtevke.

4. Revizija je bila vročena tožnikoma, ki sta nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrženje. Vrhovno sodišče njunega odgovora na revizijo ni upoštevalo (drugi odstavek 91. člena ZPP).

5. Revizija ni dovoljena.

6. V obravnavani zadevi je bila sodba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, izdana

7. 9. 2009 , to je po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D)(1), kar pomeni, da se je konkretni postopek nadaljeval po določbah tega zakona (prvi in drugi odstavek 130. člena ZPP-D).

Ena najpomembnejših novosti te zadnje novele ZPP je prav nova ureditev revizije oziroma njene dopustnosti. Stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drug i odstavek 367. člena ZPP ); če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP ).(2)

7. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da prvi odstavek 41. člena ZPP, po katerem se v primeru združevanja zahtevkov (objektivne kumulacije)(3) vrednost spora, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti revizije, določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, (še vedno) ne dopušča ekstenzivne razlage in ga ni mogoče uporabiti (tudi) pri subjektivni kumulaciji(4), razen izjemoma.(5) Odločitev o reviziji, to je o (ne)obstoju podlage vseh uveljavljanih zahtevkov tožnikov, je v konkretnem primeru sicer res odvisna od rešitve vprašanja, ki ga toženka navaja kot pomembno pravno vprašanje v smislu prvega odstavka

367.a člena ZPP ,(6) vendar je treba posebej poudariti, da v primeru formalnega (kot v obravnavani zadevi) ali navadnega materialnega sosporništva seštevanje vrednosti spornega predmeta –

tudi ob novem petem odstavku 367. člena ZPP –

ne pride v poštev, in sicer niti na pasivni niti na aktivni strani (enaki procesni položaji se morajo obravnavati enako).

Pri sosporništvu gre namreč zmeraj za združitev več pravd v skupni postopek, pri čemer procesnopravna razmerja kljub skupnemu razpravljanju in odločanju ohranijo vsako svojo identiteto; imamo jih toliko, kolikor je oseb na eni pravdni strani. Vsak sospornik vodi svojo pravdo samostojno. Poleg tega bi ob nasprotnem stališču lahko nastal nemogoč položaj, ko bi bila pravica do revizije odvisna od tega, katera od pravdnih strank oziroma koliko sospornikov na strani ene pravdne stranke je vložilo predlog za dopustitev revizije oziroma (neposredno) revizijo. Vrednost zahtevka vsakega tožnika zoper enega toženca oziroma enega tožnika zoper vsakega toženca je namreč lahko nižja od mejne vrednosti, nad katero je možna dopuščena ali dovoljena revizija, seštevek pa višji.

8. Upoštevajoč obrazloženo je zato treba šteti, da je v konkretnem primeru glede presoje (ne)dovoljenosti revizije toliko relevantnih zahtevkov, kot je tožnikov. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede prve tožnice tako predstavlja znesek 21.102,66 EUR, glede drugega tožnika pa znesek 20.250 EUR.

R

evizija toženke torej ni dovoljena (že) po samem zakonu, prav tako ni bila (predhodno) dopuščena, zaradi česar je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 45/2008. Op. št. (2): P

ri tem pa sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega

2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). Postopek dopuščene revizije je „

dvofazen “

. V tem primeru mora stranka najprej

(pri Vrhovnem sodišču) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo.

Op. št. (3): O tej govorimo, kadar isti tožnik proti istemu tožencu v eni tožbi uveljavlja več različnih (glavnih) tožbenih zahtevkov.

Op. št. (4): Gre za združevanje procesnih subjektov na strani pravdnih strank; o njej govorimo, kadar nastopa na strani tožeče ali tožene stranke (ali obeh) v civilni pravdi več oseb (sosporništvo).

Op. št. (5): V primeru, če pride do sovpadanja objektivne in subjektivne kumulacije (kot na primer pri enotnem sosporništvu); enako velja za tožbe zoper solidarne dolžnike (zahtevek za solidarno plačilo vsebuje tudi zahtevek za plačilo /celotnega/ uveljavljanega zneska od posameznega toženca, vendar največ do skupne vsote iz tožbenega predloga).

Op. št. (6): Ali je šlo v obravnavanem primeru za tako imenovano medicinsko (zdravniško) napako ali ne.