Jedro

Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Terjatev tožeče stranke ni bila prerekana in je priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku pa je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 51691/2012-2 z dne 16. 4. 2012, v celoti vzdržalo v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka ter toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 242,00 EUR, v roku 15 dni, po tem roku pa v primeru zamude še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od šestnajstega dne, šteto od vročitve te sodbe do plačila.

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke oziroma razveljavi sklep o izvršbi tudi v 1. in 3. točki ter tožeči stranki naloži v plačilo stroške pravdnega postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Iz podatkov sodnega registra pri AJPES je razvidno, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem St 2581/2013 z dne 31. 3. 2014 nad toženo stranko začet stečajni postopek. S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Stečajni postopek pa je bil začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje. Dne 6. 3. 2015 je bil v stečajnem postopku nad toženo stranko objavljen tudi sklep o preizkusu terjatev, zato je razlog za prekinitev pravdnega postopka odpadel in višje sodišče v zadevi lahko odloči (drugi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju: ZFPPIPP).

6. V stečajnem postopku morajo upniki prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP).

7. Višje sodišče je z vpogledom v pravnomočni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Krškem, St 2581/2013 z dne 6. 3. 2015, katerega sestavni del izreka je končni seznam preizkušenih terjatve z dne 20. 2. 2015, ugotovilo, da je tožeča stranka v tem pravdnem postopku uveljavljano terjatev prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko. Iz prijave terjatve je razvidno, da je prijavila terjatve po naslednjih računih, ki so hkrati predmet tega pravdnega postopka: račun št. 001 z dne 19. 9. 2011 v višini 4.013,29 EUR, št. 002 z dne 22. 9. 2011 v višini 91,33 EUR in št. 003 z dne 14. 10. 2011 v višini 948,00 EUR, prijavila je tudi zakonske zamudne obresti od glavnice, obračunane za čas od zapadlosti posameznih terjatev do začetka stečajnega postopka v višini 1.080,65 EUR in izvršilne stroške v znesku 91,00 EUR.

8. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 20. 2. 2015 je razvidno, da je stečajni upravitelj priznal znesek glavnice v višini 5.052,62 EUR, obresti v višini 1.080,65 EUR in stroške v znesku 91,00 EUR. Priznani znesek terjatve tako znaša 6.224,27 EUR.

9. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da tožena stranka, ki se je pritožila zoper sodbo v celoti, za pritožbo nima pravnega interesa. Pritožba namreč toženi stranki ne more izboljšati pravne varnosti oziroma njenega pravnega položaja. Izpodbijana sodba je že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova, torej pravica tožeče stranke, sodno uveljavljati plačilo.(1) Če namreč upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Terjatev tožeče stranke ni bila prerekana in je priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku pa je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.

10. Ker je pravni interes procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, na katero sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 352. členom ZPP).

11. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka. Tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), tožeča stranka pa zato, ker stroškov poštnine, fotokopij in administrativnih stroškov v višini 50,00 EUR ni z ničemer izkazala (drugi odstavek 163. člena ZPP).

(1) Glej VSL sklep I Cpg 360/2012 in I Cpg 446/2012.