Jedro

Po določbi tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Predlog, podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe, je pravočasen.

Preklic oziroma odpoved se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, pisno ali ustno na zapisnik. Preklic torej za sodišče učinkuje šele, ko je sodišče o preklicu obveščeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ter odločilo, da je upnik dolžan sam nositi svoje stroške vloženega predloga.

Zoper sklep se je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, ki temeljijo na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, pravočasno pritožil upnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje dne 25. 4. 2007 izdalo sklep o ustavitvi izvršbe na dolžnikove premičnine. Z vlogo z dne 22. 5. 2007 je upnik sodišču predlagal, da poleg že dovoljenega sredstva izvršbe dovoli tudi izvršbo z rubežem prejemkov, ki jih dolžnik prejema iz naslova delovnega razmerja, ter z rubežem dobroimetja, ki ga ima dolžnik na svojih računih na bankah. Sodišče prve stopnje je takšen predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je upnik v prvotnem predlogu predlagal le izvršbo dolžnikovih premičnin, ki pa je bila pravnomočno ustavljena. Upnik meni, da je takšna odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj je predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi podal še pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi. Sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine je prejel dne 14. 5. 2007, pritožbeni rok se je tako iztekel dne 22. 5. 2007, isti dan pa je predlagal nadaljevanje. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi ugodi in dolžniku naloži, da upniku povrne vse stroške izvršilnega postopka, vključno s stroški te pritožbe, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter dolžniku naloži, da upniku povrne vse stroške izvršilnega postopka, vključno s stroški te pritožbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Po določbi tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Vprašanje v konkretnem primeru torej je, ali je bil pred vložitvijo upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom izvršilni postopek končan ali ne. V postopku, ki ga ni več, ni mogoče ničesar več predlagati ali spreminjati. Upnik je v predlogu za izvršbo kot edino sredstvo predlagal izvršbo z rubežem premičnin dolžnika. Ker upnik v roku treh mesecev od dneva neuspešnega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža, je sodišče na podlagi drugega odstavka 88. člena ZIZ s sklepom z dne 25. 4. 2007 izvršbo na premičnine ustavilo. Ustavitev izvršbe pa ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Izvršilni postopek se namreč konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Sklep o ustavitvi izvršbe je bil upniku po odvetniku B. L. vročen dne 3. 5. 2007. Ta je dne 9. 5. 2007 sodišču sporočil, da za zastopanje upnika ni več pooblaščen, zato vročeni sklep vrača, da ga sodišče vroči neposredno upniku. V skladu z določilom prvega odstavka 137. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, sodna pisanja vročajo njemu. Takšna vročitev je pravilna, vse dokler sodišču nista naznanjena preklic ali odpoved pooblastila. Po določbi 99. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ lahko stranka pooblastilo kadarkoli prekliče, pooblaščenec pa ga lahko kadarkoli odpove. Preklic oziroma odpoved se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, pisno ali ustno na zapisnik. Preklic torej za sodišče učinkuje šele, ko je sodišče o preklicu obveščeno. V konkretnem primeru je odvetnik B. L. upnika zastopal na podlagi generalnega pooblastila. ZPP sicer ne ureja instituta generalnega pooblastila, ampak je to le ena od specifičnih oblik pravdnega pooblastila. Gre za ekonomičnost postopanja med stranko in pooblaščencem, saj s tem pooblastilom stranka pooblaščenca pooblašča, da jo zastopa v vseh sporih, ki se začnejo v zvezi z njeno poslovno dejavnostjo. Tako pooblastilo se deponira pri sodišču, vpiše v poseben vpisnik in nato sodišče o tem izda potrdilo. Generalni pooblaščenec se mora z navedenim potrdilom (oziroma mora navesti številko, pod katero je generalno pooblastilo deponirano) izkazati ob prvem pravdnem dejanju. Dano generalno pooblastilo odvetniku B. L. je bilo dne 18. 9. 2006 s strani upnika preklicano. Sodišče prve stopnje je zato postopalo pravilno, ko je sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine dne 14. 5. 2007 vročilo upniku osebno (generalno pooblastilo Odvetniški družbi Š. o.p., d.n.o., je bilo sodišču izkazano šele dne 23. 5. 2005). Upnik je nato dne 22. 5. 2007 predlagal nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi. Upnik je torej predlog za nadaljevanje podal pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe (sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine je postal pravnomočen dne 23. 5. 2007), kar pomeni, da ga je podal pred končanjem izvršilnega postopka, zato je glede na določbo 34. člena ZIZ pravočasen in sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za njegovo zavrnitev.

Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo navedene zakonske določbe in posledično o upnikovem predlogu vsebinsko ni odločalo, zato je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.