Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje upnici, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na stanje spisa obrazložiti, zakaj šteje, da je dolžničin ugovor pravočasen. Obrazložitev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa o tem sploh nima razlogov, zaradi česar je izpodbijani sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi VL 2850/2024 z dne 18. 1. 2024 (I. točka izreka) in odločilo, da bo sodišče o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju (II. točka izreka).

2.Upnica vlaga zoper citirani sklep pravočasno pritožbo po pooblaščenem odvetniku zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi zavrže kot prepozen, dolžnici pa naloži povrnitev nadaljnjih upničinih stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je dolžnica ugovor vložila šele 15. 3. 2024, ne da bi ob tem predlagala tudi vrnitev v prejšnje stanje, čeprav je iz dolžničinih ugovornih navedb razvidno, da ji je bil sklep o izvršbi vročen v poštni nabiralnik, ki ga je dolžničina hči izpraznila 19. 2. 2024 in dolžnico s pošto seznanila. Dolžnica je torej zamudila osemdnevni rok za ugovor, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje zavreči v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ. Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi sodišče preverjalo, ugotavljalo in obrazložilo pravočasnost vloženega dolžničinega ugovora in tudi ne, ali je dolžnica vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter ali je sodišče o tem odločalo. Ker je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor sprejelo v obravnavo, bi moralo obrazložiti razloge pravočasnosti, glede na dejstvo, da je bil ugovor vložen skoraj dva meseca po vročanju sklepa o izvršbi.

3.Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena dolžnici, ki nanjo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 18. 1. 2024. Zaključilo je, da je dolžnica vložila obrazložen ugovor (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ), zato je razveljavilo sklep o izvršbi in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrajnim sodiščem v Celju kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču (drugi odstavek 62. člena ZIZ).

6.Utemeljene so upničine pritožbene navedbe o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa glede pravočasnosti dolžničinega ugovora. Upnica izpostavlja, da je dolžnica ugovor vložila prepozno, saj ga je vložila šele 15. 3. 2024, čeprav je iz dolžničinih ugovornih navedb razvidno, da ji je bil sklep o izvršbi vročen v poštni nabiralnik, ki ga je dolžničina hči izpraznila 19. 2. 2024 in dolžnico s pošto seznanila, sodišče prve stopnje pa ni obrazložilo, zakaj šteje, da je dolžnica ugovor vložila pravočasno. Iz spisa je razvidno, da sta k sklepu o izvršbi pripete dve vročilnici (k redni št. 2 spisa). Iz prve vročilnice izhaja, da je vročevalec dolžnici sklep o izvršbi z dne 18. 1. 2024 poskušal vročiti 23. 1. 2024 in ker ji ga ni mogel vročiti in tudi ne nobenemu odraslemu članu gospodinjstva, je dolžnici 23. 1. 2024 pustil v njenem hišnem predalčniku obvestilo, kje je pisanje, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker dolžnica pisanja v tem roku ni prevzela, ji je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Iz druge vročilnice pa izhaja, da je bil sklep o izvršbi dolžnici osebno vročen 15. 3. 2024. Iz dopisa dolžničine hčerke, vloženega 20. 2. 2024, ki ga je sodišče prejelo 22. 2. 2024 (list. št. spisa 9), je razvidno, da je dolžničina hči sodišče obvestila, da je pisanje prevzela 19. 2. 2024 in v dolžničinem imenu sporoča, da je dolžnica odsotna od 20. 1. 2024 do 10. 3. 2024, zato prosi za odlog, da bo lahko dolžnica s pisnim ugovorom obrazložila nepravilnosti pri obračunu oziroma izstavljenim računom upnice, iz uradnega zaznamka (list. št. spisa 12) pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje dolžnici na podlagi obvestila z dne 22. 4. 2024 sodno pisanje ponovno vročilo dolžnici. Dolžnica je ugovor (list. št. spisa 14), v katerem je med drugim navedla, da je bila v času vročitve odsotna in ji je bil sklep vročen v poštni nabiralnik, ki ga je hči izpraznila in jo s pošto seznanila ter v skladu z njenim dovoljenjem poslala prošnjo o odložitvi, vložila 15. 3. 2024.

7.Glede na opisano stanje spisa pritožbeno sodišče pritrjuje upnici, da bi moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, zakaj šteje, da je dolžničin ugovor pravočasen. Obrazložitev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje o tem sploh nima razlogov, zaradi česar je izpodbijani sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o dolžničinem ugovoru in se opredeliti glede pravočasnosti ugovora.

8.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 58, 58/4, 62, 62/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2-14, 365, 365-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.