Jedro

V postopku odmere komunalnega prispevka ni mogoče izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo Občine Ormož št. 354-204/2014 2/91 z dne 14. 1. 2015 je bil tožniku kot lastniku objekta odmerjen komunalni prispevek v višini 612,69 € za priključitev objekta na naslovu …, ki stoji na zemljišču s parc. št. 36 k.o. …, na javno kanalizacijsko omrežje. Navedeni znesek je tožnik dolžan plačati pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijsko omrežje na v odločbi naveden račun. Stroški izvedbe in navezave objekta na komunalno napravo bremenijo investitorja kot tudi vse morebitne prestavitve obstoječih komunalnih naprav, vodov in objektov. Iz obrazložitve izhaja, da je navedeno odločbo Občina Ormož izdala po uradni dolžnosti v skladu s sedmim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), 3. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in prvim odstavkom 14. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož (v nadaljevanju Odlok) zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Občina Ormož je zagradila novi sistem kanalizacije s čistilno napravo po projektni dokumentaciji Izgradnja kanalizacije s čistilnima napravama v Veliki Nedelji in v Cvetkovcih, na vodovarstvenem območju sistem Osluševci-Cvetkovci, št. projekta 3300-B/11, ki ga je decembra 2011 izdelal Vodnogospodarski biro Maribor. To je v skladu z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna in v skladu s programom opremljanja s posamezno komunalno infrastrukturo. Gradnja je bila izvedena v letu 2014. 2. Podatki o površini parcele namenjene gradnji in neto tlorisna površina objekta se pri izdaji odločbe po uradni dolžnosti zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo pridobijo iz uradne evidence (drugi odstavek 9. člena Odloka o Programu opremljanja stavbnih zemljišč in Merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož). V skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Ormož, ki je bil sprejet z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o Programu opremljanja stavbnih zemljišč in Merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož, se za površino parcele namenjene gradnji določi minimalna parcela, ki še zadošča določbam občinskega izvedbenega akta oziroma, če parcela namenjena gradnji ni določena, se lahko upošteva stavbišče krat 1,5. Neto tlorisna površina objekta se pridobi iz geodetskih evidenc. Prvostopni organ je ugotovil, da znaša površina stavbišča za objekt na naslovu … po podatkih Geodetske uprave RS na dan 14. 1. 2015 109 m2, površina parcele za odmero komunalnega prispevka (stavbišče krat 1,5) 163,5 m2, neto tlorisna površina objekta pa 213 m2. Na osnovi tega se lastniku objekta odmeri komunalni prispevek v višini 612,69 €.

3. Tožnik se je zoper prvostopno odločbo pritožil, župan pa je kot drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo zavrnil. Drugostopni organ pojasnjuje, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini. Občinski organ izda odločbo po uradni dolžnosti, kadar se komunalni prispevek odmeri zaradi izboljšanja stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Višina komunalnega prispevka je določena z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož. Zavezanec za plačilo tega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo.

4. Glede navedbe pritožnika, da je njegova zgradba že priključena na javno kanalizacijsko omrežje od leta 1999, drugostopni organ ugotavlja, da kanalizacijski sistem, na katerega je bil tožnik do sedaj priključen, ne ustreza zakonodaji v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda iz leta 1999, ko se je investicija izvajala, prav tako ne ustreza sedanji zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, saj komunalna odpadna voda ni imela in nima zagotovljenega čiščenja s čistilno napravo, saj se je izlivala preko greznic in kanalizacije neposredno v Bresniški potok. Zato gradnja novega kanalizacijskega sistema za komunalno odpadno vodo v primerjavi starim sistemom ne predstavlja izboljšave, ki bi bila posledica napredka tehnike in prilagajanja obstoječe komunalne opreme oskrbnim in tehničnim standardom, ampak gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, na katero se doslej lastnik ni mogel priključiti objekta oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. Zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča se je tožniku v skladu s 4. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka izdala odmerna odločba po uradni dolžnosti.

5. Razen tega drugostopni organ pojasnjuje, da je iz pogodbe med Komunalnim podjetjem A. in naročnikom razvidno, da je bil plačan priklop na kanalizacijsko omrežje ф 15 cm v višini 83.500,00 SIT. Z 19. členom Koncesijske pogodbe za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Ormož z dne 21. 3. 1997, št. 353-16/97 je določeno, da to plačilo zajema montažna in gradbena dela priključka iz betonskih cevi ф 15 cm do dolžine 5 m. Priključek na interno kanalizacijo pa financira uporabnik sam, saj spada kanalizacijski priključek in interna kanalizacija pod objekte in naprave uporabnika (5. člen Odloka o odvajanju odpadne in padavinske vode). Tožnik je torej Komunalnemu podjetju A. d.o.o. plačal gradnjo priključka, ki je v njegovi lasti, ni pa plačal dela stroškov gradnje komunalne opreme. Ker torej tožnik ni plačal komunalnega prispevka, mu je bila v skladu s 4. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka izdana odmerna odločba po uradni dolžnosti.

6. Glede pri odmeri komunalnega prispevka uporabljene površine parc. št. 36 k. o. …, na kateri leži stanovanjska zgradba, drugostopni organ ugotavlja, da ima izračun komunalnega prispevka pravno podlago v devetem odstavku (pravilno drugem odstavku 9. člena) Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in Merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož, v katerem je določeno, da se pri izdaji odločb po uradni dolžnosti zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, pridobijo podatki za izračun iz uradne evidence. Podatki glede površine stavbišča (površina zemljišča pod stavbo) so povzeti iz uradne evidence GURS in le-ta na dan 14. 1. 2015 znaša 109 m2. Drugostopni organ je v pritožbenem postopku te podatke ponovno preveril in ugotovil, da ta površina zemljišča znaša 109 m2. Stanovanjska stavba je namreč v uradno evidenco vpisana pod številko stavbe 75, katere površina zemljišča pod stavbo znaša 109 m2 na parceli št. 36. Površina zemljišča pod stavbo je bila pri odmeri komunalnega prispevka skladno z določili Odloka pomnožena s faktorjem 1,56, iz česar je prvostopni organ dobil površino 63,5 m2, ki je bila upoštevana pri izračunu. Torej pri izračunu ni mogla biti upoštevana površina zemljišča pod stavbo 162,06 m2, kot navaja pritožnik.

7. V nadaljevanju drugostopni organ ugotavlja, da se vse ostale navedbe pritožnika ne nanašajo na vsebino predmetne odločbe oziroma na izračun komunalnega prispevka, ampak splošno na podlage, ki urejajo odmero komunalnega prispevka v Občini Ormož. Po mnenju tožeče stranke gre za neupravičena vštetja v skupne stroške in napačne obračunske stroške, ki so podlaga programa opremljenosti stavbnih zemljišč, ki je sestavni del Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož. Drugostopni organ pojasnjuje, da je Občinski svet Občine Ormož na svoji 28. redni seji dne 24. 1. 2014 sprejel Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož (v nadaljevanju Odlok) in je to trenutno edina zakonita in veljavna podlaga za odmero komunalnega prispevka od priključitve objekta na javno kanalizacijsko omrežje, pa če se pritožnik z njo strinja ali ne. Drugostopni organ ni pristojen za presojanje zakonitosti oziroma nezakonitosti odlokov, zato se do pritožbenih navedb pritožnika v zvezi s tem ni opredelil. Pristojno za nadzor nad splošnimi in posamičnimi akti lokalnih skupnosti iz področja urejanja prostora je v skladu s 64. členom Zakona o državni upravi (v nadaljevanju ZDU-1) Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Le-to je v letu 2014 po uveljavitvi predmetnega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož prejelo predlog za izvršitev nadzora nad zakonitostjo tega Odloka in po opravljenem pregledu dne 11. 7. 2014 podalo ugotovitev, da neskladnosti Odloka z veljavno prostorsko zakonodajo niso bile ugotovljene.

8. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je izpodbijana odločba v nasprotju s tretjim odstavkom 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč ter da sta 6. in 7. člen Odloka o Programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož v nasprotju z ZPNačrt. Zgradba št. …, stoječa na parc. št. 36 k. o. …, je bila leta 1999 priključena na javno kanalizacijsko omrežje mešani sistem, ki ga je leta 1997 zgradila KS Podgorci na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 7. 5. 1996. Izgradnja kanalizacijskega omrežja je bila sofinancirana pretežno s sredstvi občanov in sicer 60 % deležem krajevnega samoprispevka ter 40 % s sredstvi odstopljene ekološke takse za odvajanje odplak, ki so jo prav tako plačali občani. Kanalizacijsko omrežje je bilo predano v upravljanje koncesionarju Komunalnemu podjetju A. d.o.o. v skladu s koncesijsko pogodbo in je zajeto v občinski informacijski bazi komunalne infrastrukture v lasti občine oziroma v občinskem katastru komunalnih vodov. Priključitev na kanalizacijsko omrežje je bila upoštevana vsa pretekla leta v točkovanju komunalne opreme za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Občina Ormož takrat še ni imela uvedenega komunalnega prispevka, ki ga je uvedla leta 2000. Stroški za gradnjo omenjene kanalizacije so zavedeni v evidenci občinske kanalizacijske infrastrukture pod inventarno številko 1289 v nabavni vrednosti 79.286,81 €. Navedeni stroški so bili upoštevani v revalorizirani vrednosti pri določanju skupnih in posledično tudi obračunskih stroškov programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Ormož in merilih za odmero komunalnega prispevka.

9. Tretji odstavek 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč prepoveduje vštevanje stroškov rekonstrukcije, modernizacije, stroškov prilagajanja komunalne opreme, oskrbnim in tehničnim standardom ter stroškov odpravljanja pomanjkljivosti na obstoječi komunalni infrastrukturi med skupne stroške in posledično med obračunske stroške za odmero komunalnega prispevka, zato nadaljevanje izgradnje fekalnega kanalizacijskega omrežja in njegova priključitev na novo čistilno napravo pomeni vsebino, za katero zgoraj navedena določba Uredbe prepoveduje vštevanje stroškov v skupne in posledično obračunske stroške in ne predstavlja izboljšanja komunalne opreme.

10. Občinska uprava in župan pa sta z izdajo odločbe po uradni dolžnosti ravnala do tožnika diskriminatorno, saj tega nista zahtevala od lastnikov zgradb v naseljih Podgorci, Mihovci pri Veliki Nedelji ter Veliki Nedelji, ki so bili prav tako v preteklosti priključeni na mešane kanalizacijske sisteme pod podobnimi pogoji, kljub temu, da je občina tudi na teh območjih dogradila kanalizacijski sistem z novimi ali rekonstruiranimi čistilnimi napravami in v novi sistem vključila v preteklosti zgrajene mešane kanalizacijske sisteme. S tem pa so povezani tudi nesorazmerni in nepotrebni stroški za priključitev na novo kanalizacijsko omrežje v višini okoli 6.300,00 €, saj bi moral tožnik zgraditi priključek v dolžini 63 m po ceni 100,00 € na tekoči meter priključka, kot je občina opredelila stroške priključevanja v svojem operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadne vode v Občini Ormož, sprejetem na seji Občinskega sveta Ormož marca 2015. 11. Tožnik zatrjuje, da je bila graditev nove kanalizacije na tem območju naselja nepotrebna in predstavlja nesmotrno porabo javnih sredstev in nepotrebne obremenitve za lastnike zgradb, saj bi bilo treba le obstoječo kanalizacijo vključiti v sistem, kot je bilo to storjeno v zgoraj naštetih naseljih in pa mestu Ormož, kjer je zgrajen pretežno mešani kanalizacijski sistem in se uporablja isti Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka.

12. Tožeča stranka se tudi ne strinja s stališčem drugostopnega organa, da je prvostopni organ pravilno odmeril površino stavbišča. Po trditvi tožeče stranke predmetna zgradba stoječa na parc. št. 36 k. o. … zaseda površino stavbišča v obsegu 108,04 m2, zato bi bila pravilna površina parcele za odmero komunalnega prispevka 162,06 m2 in ne 163,5 m2. Občina je napačno površino povzela iz pomanjkljivega REN obrazca oziroma iz pomanjkljivega prostorsko informacijskega sistema, kjer je v rubriki površina: obris dodan vprašaj z jasnim opozorilom, da obris pomeni grafično površino stavbe iz podatkov katastra stavb, vključno z nadstreški in napušči. Zemljišče pod stavbo pa je površina stavbe ob stiku z zemljiščem.

13. V nadaljevanju tožeča stranka zatrjuje, da so napačno določeni skupni stroški in posledično napačno določeni obračunski stroški ter obremenitev na enoto površine. Občina je skupne stroške infrastrukture določila na podlagi evidence iz poslovnih knjig, to je registriranih osnovnih sredstev Občine Ormož (5. točka 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljenega stavbnih zemljišč). Tako pridobljene nabavne vrednosti komunalne infrastrukture je za potrebe določitve skupnih stroškov infrastrukture valorizirala na dan 1. 1. 2013, ne da bi upoštevala amortizacijo posameznih delov infrastrukture v skladu s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Na ta način je neupravičeno povečala vrednost obstoječe infrastrukture oziroma skupne stroške ter posledično tudi obračunske stroške in obremenitev na enoto površine. V vrednost investicije (kanalizacije) s čistilno napravo Podgorci-Velika Nedelja so neupravičeno všteti tudi stroški meteorne kanalizacije v višini 388.193,96 €, saj ti stroški ne morejo biti upoštevani v skupnih stroških kanalizacije za odvajanje komunalnih vod, ker občina ne zagotavlja gospodarske službe odvajanja meteornih vod s privatnih zgradb in površin oziroma ne omogoča priključitve na meteorno kanalizacijo. Občina tudi ni upoštevala namenskih sredstev iz državnega proračuna v obliki odstopljenih okoljskih dajatev za odvajanje odpadnih vod, namenskih sredstev iz naslova najemnin za tovrstne komunalne infrastrukture od leta 2010 do leta 2013, prav tako niso vštete vrednosti oprostitev komunalnega prispevka, ki bi ga občina morala nadomestiti v breme lastnih sredstev. Niso bili upoštevani prihodki iz naslova samoprispevkov in prispevkov občanov po pogodbah, kot to dokazuje primer kanalizacije v Cvetkovcih. Pri določitvi skupnih stroškov obstoječe kanalizacijske infrastrukture je občina upoštevala tudi valorizirano vrednost rastlinske čistilne naprave pri Veliki Nedelji zgrajene v letu 1996 in še enkrat v stroških investicije v gradnji kanalizacije Trgovišče-Mihovci, kar je prav tako v nasprotju s 3. točko 12. člena Uredbe. Tožnik v tožbi opisuje še okoliščine v zvezi z dolžino novega priključka na kanalizacijo, ki ga morajo prizadeti graditi sami in so dolgi najmanj 50 nekateri pa tudi 100 metrov in več. Predlaga, da sodišče izpodbijano odpravi in priglaša stroške tega upravnega spora.

14. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev in povzema razloge iz zgoraj navedene drugostopne odločbe. Ponovno navaja, da je bila površina stavbišča, to je zemljišča pod stavbo, povzeta iz uradne evidence GURS-a na dan priprave prvostopne odločbe, ko ta znaša 109 m2. Glede navedb tožeče stranke v zvezi s podlagami za odmero komunalnega prispevka pa tožena stranka pojasnjuje, da peti odstavek 12. člena Uredbe o vsebini Programa opremljanja stavbnih zemljišč občinam omogoča, da skupne stroške določijo na več načinov. Občina se je odločila, da bo določila skupne stroške za kanalizacijsko omrežje na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, ki jih vodijo neposredni proračunski porabniki. V evidencah iz poslovnih knjig pa se pod omrežje kanalizacije vodi vsa kanalizacija tako meteorna, mešana in kanalizacija za komunalno odpadno vodo. Obstoječa kanalizacija služi kot sistem v celoti tako za kanalizacijsko odpadno vodo kot tudi za meteorno kanalizacijo. Določitev razmerja zato ne bi bila primerna. Tožena stranka pojasnjuje, da so bile vrednosti povzete iz sklenjenih gradbenih pogodb z izvajalci, ocenjenih projektantskih vrednosti in ocenjenih vrednosti investicijske dokumentacije, kjer pa lahko pride do odstopanj od končnih realnih vrednosti. Glede na to, se je Občina Ormož odločila za oceno skupnih stroškov in ne za eksaktno določeno vrednost in predlagala, da se določijo obračunski stroški, ki se financirajo iz komunalnega prispevka, le 16 % deleža skupnih stroškov, kar je potrdil občinski svet. Občina je prevzela v svoje breme kritje 84 % deleža skupnih stroškov, v katerih je zajeta meteorna kanalizacija, mešani sistem kanalizacije, evropska sredstva, državna sredstva, okoljska dajatev, plačani komunalni prispevki itd. 15. Da je tožena stranka določila izredno nizke obračunske vrednosti, pa je razvidno tudi iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, v katerem je v 5. členu navedeno, da je za kanalizacijsko omrežje povprečni obračunski strošek za m2 parcele 1,5 €, povprečni obračunski strošek za m2 neto tlorisne površine objekta pa 4,00 €. V Odloku tožene stranke je povprečni obračunski strošek za m2 parcele 0,94 €, povprečni obračunski strošek za m2 neto tlorisne površine objekta pa 4,00 €, tako da je odmerjen komunalni prispevek po Odloku kar nekaj nižji, kot če bi bil odmerjen v skladu s Pravilnikom. Ta Pravilnik pa občine uporabljajo, če v šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta ne sprejmejo programa opremljenosti s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo oziroma, kolikor v tem obdobju pride do razveljavitve Odloka. Nenazadnje pa tudi dopisa Ministrstva za infrastrukturo in prostor z dne 11. 7. 2014 in 18. 7. 2014, ki je nad Odlokom izvrševal nadzor zakonitosti, potrjujeta, da je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož v skladu z veljavno zakonodajo.

16. Glede priključka na kanalizacijsko omrežje pa tožena stranka pojasnjuje, da 17. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Ormož določa, da sta kanalizacijski priključek od javne kanalizacije do objekta in interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih v lasti uporabnika in mora izvedbo le-tega sam financirati.

17. Tožba ni utemeljena.

18. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (79. člen ZPNačrt). S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo, oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti (četrti in peti odstavek 79. člena ZPNačrt). Občina, ki je pripravila program opremljanja, s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, o tem obvesti ministrstvo pristojno za prostor (štirinajsti odstavek 79. člena ZPNačrt).

19. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor, oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt).

20. Tožeči stranki je bil komunalni prispevek odmerjen na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZPNačrt, po katerem se komunalni prispevek odmeri po uradni dolžnosti, kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

21. Trditev tožeče stranke je, da ni bilo razlogov za gradnjo nove komunalne opreme – novega kanalizacijskega omrežja, ker je bilo predmetno zemljišče že opremljeno s tovrstno komunalno opremo, oziroma bi moralo biti staro kanalizacijsko omrežje vključeno v nov sistem kanalizacije.

22. Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja (prvi odstavek 74. člen ZPNačrt). Program opremljanja se pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (drugi odstavek 74. člena ZPNačrt). Občina namreč v občinskem prostorskem načrtu določi vrste komunalne opreme, ki jih je treba zgraditi po posameznih enotah urejanja prostora (prvi odstavek 73. člena ZPNačrt).

23. Program opremljanja sprejme občinski svet z odlokom (tretji odstavek 74. člena ZPNačrt). Na zahtevo ministrstva mora pristojni organ občinske uprave, ki je pripravil program opremljanja, tega posredovati ministrstvu najkasneje v 15 dneh po prejetju zahteve (četrti odstavek 74. člena ZPNačrt).

24. Predmetna komunalna oprema je bila zgrajena na podlagi v Občini Ormož sprejetega programa opremljanja, to je Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož, ta pa je bil torej sprejet na podlagi občinskega prostorskega načrta. Slednji je sprejet po postopku, predvidenem v ZPNačrt, v okviru katerega je zagotovljeno tudi sodelovanje javnosti (50. člen ZPNačrt). V postopku odmere komunalnega prispevka tako ni mogoče izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.

25. Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek 82. člena ZPNačrt). Minister podrobneje predpiše merila iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek 82. člena ZPNačrt). Občina lahko skladno s prejšnjima odstavkoma predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka (tretji odstavek 82. člena ZPNačrt).

26. Občina Ormož je sprejela program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož in na osnovi teh meril je bil tožeči stranki odmerjen komunalni prispevek.

27. Po obrazloženem sodišče zaključuje, da je Občina Ormož zgradila komunalno opremo – novo kanalizacijsko omrežje v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč in tožniku na tej podlagi utemeljeno odmerila komunalni prispevek.

28. Glede na povedano, tožeča stranka s tožbenimi ugovori ne more biti uspešna. Pri tem so neutemeljene tudi tožbene navedbe v zvezi s površino stavbišča, saj je prvostopni organ te podatke pridobil iz uradnih evidenc (drugi odstavek 9. člena Odloka). Tožbenim ugovorom v zvezi z določitvijo skupnih in obračunskih stroškov ter posledično obremenitvijo na enoto površine sodišče sodišče prav tako ni sledilo. Tožena stranka je stroške ugotovila na podlagi tretje alinee petega odstavka 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč in na podlagi tega z Odlokom določila izračun komunalnega prispevka. Tožeča stranka se z dejanskim obsegom stroškov ne strinja, pri tem pa ne navaja razlogov, ki bi kazali na neskladje Odloka z Ustavo RS ali zakoni. Glede na to sodišče razlogov, ki bi kazali na to, da predmetnega Odloka za izračun komunalnega prispevka ni mogoče uporabiti, ni ugotovilo.

29. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

30. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.