Jedro

Upoštevajoč v izpodbijanem sklepu izpostavljene okoliščine (višina prijavljenih terjatev – preko 269.000,00 EUR, dejstvo, da so terjatve nastale zaradi napačnih poslovnih odločitev in ravnanj dolžnika, neizkazane zdravstvene težave), je pravilna odločitev, da je petletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnik bodisi poravnal svoje dolgove, če pa mu to ne bo uspelo, mu bodo odpuščene. Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in (2.) določilo preizkusno obdobje petih let od začetka postopka za odpust obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 27. 10. 2015. 2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se določi največ triletno preizkusno obdobje. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu 4. odstavka 400. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l. RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZFPPIPP) sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Sodišče prve stopnje je pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo navedene okoliščine, ki jih je navedel stečajni dolžnik, vendar se je zaradi oteževalnih okoliščin kljub temu odločilo za najdaljšo možno preizkusno dobo, kar je tudi obrazložilo.

5. Po 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Sodišče prve stopnje je preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu določilo v okviru omejitev preizkusne dobe iz navedenega zakonskega določila, saj ni daljše od petih let. 6. Namen stečajnega postopka je zagotovitev najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov. Upoštevajoč v izpodbijanem sklepu izpostavljene okoliščine (višina prijavljenih terjatev – preko 269.000,00 EUR, dejstvo, da so terjatve nastale zaradi napačnih poslovnih odločitev in ravnanj dolžnika, neizkazane zdravstvene težave), je sodišče prve stopnje po zaključku višjega sodišča pravilno presodilo, da je petletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnik bodisi poravnal svoje dolgove, če pa mu to ne bo uspelo, mu bodo odpuščene. Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).