Jedro

Od prosilca za BPP se pričakuje, da v postopku tudi sam prispeva k temu, da se v času, za katerega mu je BPP odobrena in vse do dneva dokončnega obračuna stroškov, pravilno ugotovijo vse okoliščine, ki so pomembne za odobritev brezplačne pravne pomoči. Če prosilec že v prošnji za odobritev BPP teh dejstev ne navede po resnici, ne izpolnjuje pogojev za odobritev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je bila tožnici nujna brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja iz prvega odstavka 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnemu prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) v postopku stečaja nad tožnico, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju St 556/2012, neupravičeno odobrena (prva točka izreka izpodbijane odločbe). Služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) je namreč po uradni dolžnosti preverila, ali je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad tožnico že vložen in ugotovila, da ni bil. Zato je bila 29. 5. 2012 opravljena ponovna poizvedba in ugotovljeno je bilo, da se postopek osebnega stečaja nad prosilko vodi pod opr. št. St 556/2012 pri Okrožnem sodišču v Kranju, rok za založitev stroškov predujma pa se izteče dne 30. 5. 2012. Služba za BPP je na podlagi dejstva, da v danem trenutku ni imela dovolj podatkov, skladno z določbo 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) tožnici odobrila nujno brezplačno pravno pomoč. Hkrati je bilo odločeno, da bo o utemeljenosti odobritve nujne BPP odločala po pridobitvi popolnih podatkov o dohodkovnem in premoženjskem stanju prosilke ter potem, ko bo prosilka službi za BPP posredovala pisna pojasnila o ugotovitvah, kot izhajajo iz 3. točke izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kranju, Bpp 277/2012 z dne 30. 5. 2012. Če bo po pridobljenih podatkih ugotovljeno, da odobritev nujne BPP ni bila utemeljena, se bo uporabila odločba o neupravičeno pridobljeni BPP. Tožnica je zahtevana pojasnila organu za Bpp posredovala dne 4. 6. 2012, služba za BPP pa je po uradni dolžnosti pridobila manjkajoče podatke o dohodkovnemu in premoženjskemu stanju tožnice, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotavljati izpolnjevanje finančnega kriterija za dodelitev BPP.

2. V skladu z določilom 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč. Če je prosilec v izjavi o premoženjskem stanju navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Služba za BPP je pri odločanju o prošnji tožnice najprej preverila dohodkovni del finančnega kriterija, in sicer na podlagi izjave tožnice v obliki obrazca – obrazec BPP št. 1, z naslovom Prošnja za dodelitev BPP ter drugih prilog ter podatkov, ki jih je služba za BPP pridobila po uradni dolžnosti. V obrazcu, ki ga je tožnica izpolnila zase, je navedla, da je brezposelna in je na vsa vprašanja o premoženjskem in dohodkovnem stanju odgovorila z „ne“, tudi na vprašanje na listovni št. 3, v rubrikah 109 – Preživnine in 206 – Drugi občasni dohodki v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prošnje. Služba za BPP je na podlagi podatkov, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti med drugim ugotovila, da je tožnica v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP prejela naslednje prilive: dva nakazila v EUR na račun ..., dva nakazila v USD na račun ... ter dva denarna zneska na račun ..., dodatno pa je dne 16. 12. 2011 in 18. 1. 2012 prejela nakazilo preživnine, obakrat v višini 61,30 EUR. Tožnica je potem, ko je bila pozvana, naj omenjene prilive pojasni, organu posredovala dopis, v katerem je pojasnila, da zneski na računu ... izvirajo iz nagrade, ki jo je prejela v obliki bančnega čeka v USD, potem pa so bili ti isti zneski trikrat prikazani. Glede preživnine za sina je navedla, da ni vedela, da se le-ta nakazuje. Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da je tožnica v prošnji navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju s tem, ko je zamolčala prejem nagrade v USD in prejemke iz naslova preživnine. V skladu z določbami Zakona o socialno-varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) se namreč tudi predmetni dohodki vštejejo v lastni dohodek prosilca. Glede na navedeno je bila torej BPP po odločbi Bpp 277/2012 z dne 30. 5. 2012 odobrena neupravičeno. Obenem je Služba za BPP v skladu z določbo petega odstavka 20. člena ZBPP odločila, da tožnica nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (druga točka izreka izpodbijane odločbe). Drugi odstavek 63. člena ZBPP določa, da je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. O načinu in času vračila odloči pristojni organ za BPP v odločbi (tretji odstavek 63. člena ZBPP).

3. Tožnica v tožbi uveljavlja vse tožbene razloge. Tožnica navaja, da je dne 12. 3. 2012 na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja in predlog za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ter prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja v obliki oprostitve plačila predujma. Okrožno sodišče v Kranju je v zadevi predlog za začetek postopka osebnega stečaja izdalo dne 22. 3. 2012, v katerem se je tožeči stranki določilo, da mora v roku 30 dni od prejema navedenega sklepa založiti začetni predujem v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZFPPIPP, ali pa predloži odločbo, s katero ji je bila odobrena BPP v obliki oprostitve plačila tega predujma. Rok za predložitev odločbe je potekel 25. 4. 2012. Ker do 25. 4. 2012 še vedno ni prejela odločbe o BPP, je na Okrožno sodišče v Kranju vložila 24. 4. 2012 predlog za podaljšanje roka za predložitev navedene odločbe oziroma za založitev začetnega predujma. Dne 4. 5. 2012 je od Službe za BPP prejela poziv za dopolnitev prošnje za dodelitev BPP. Služba za BPP ni upoštevala načela hitrosti in ekonomičnosti postopka, ampak je bilo v odločbi navedeno, da je Služba za BPP po uradni dolžnosti pridobila vpogled v javne evidence in ugotovila, da vloga tožeče stranke ne vsebuje vseh potrebnih podatkov, da bi bilo o njej mogoče odločiti. Služba za BPP v navedenem pozivu ni navedla zahteve po ostalih potrebnih pojasnilih za ugotovitev vseh dejstev in okoliščin, ki so bile pomembne za odločitev o upravičenosti za dodelitev BPP. Posledično je Služba za BPP pustila nerešeno dohodkovno in premoženjsko stanje tožeče stranke, na katero se sodišče kasneje sklicuje v odločbi 30. 5. 2012, ko je ravno zaradi navedenega prišlo do spremembe zahtevka s strani Organa za Bpp, ki je odločalo o zadevi. Zelo pomembno dejstvo v tem delu je, da je tožeča stranka že v svoji prošnji za odobritev BPP v postopku osebnega stečaja 12. 3. 2012 Službi za BPP poleg izpolnjenega obrazca Bpp št. 1 priložila kot dokaz originalne listine iz obeh transakcijskih računov za zadnje tri mesece, kot dokaz o dohodkih oziroma premoženju, vendar pa Služba za BPP v času do 30. 5. 2012 skoraj tri mesece ni zahtevala dodatnih pojasnil v zvezi z dohodki in premoženjskim stanjem tožnice. Dne 29. 5. 2012 je tožeča stranka, zaradi poteka roka 30. 5. 2012, za predložitev odločbe o BPP v postopku začetka osebnega stečaja, po telefonu poklicala Službo za BPP, ker navedene odločbe še vedno ni sprejela. Od Službe za BPP je dobila odgovor, da ji bo po pošti poslana, da bodo zaradi težav pri pridobivanju podatkov iz uradnih evidenc odločali o utemeljenosti odobrene nujne BPP takrat, ko bodo podatke dobili. Tožnica poudarja, da bi si lahko Služba za BPP po uradni dolžnosti priskrbela podatke iz potrebnih evidenc že takoj ob vložitvi prošnje za odobritev BPP. Okrožno sodišče v Kranju je tako 30. 5. 2012 izdalo prvo odločbo Bpp 227/2012, s katero se odobri nujna BPP v obliki oprostitve plačila predujma. Sodišče je odločitev oprlo na dejstvo, da na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožeča stranka, glede finančnega kriterija ne presega finančnega in premoženjskega cenzusa za odobritev BPP. Iz tega torej izhaja, da je tožeča stranka že v prilogi prošnje za BPP brez prikrivanja dala vse resnične podatke o svojih dohodkih in premoženjskem stanju, saj v odločbi ni nikjer zaslediti, da teh podatkov ni dala. Sodišče je v navedeni odločbi v samem izreku na podlagi že znanih dejstev zahtevalo od tožeče stranke zgolj pisna pojasnila, pri čemer je potrebno poudariti, da je tožeča stranka res nepravilno izpolnila obrazec Bpp št. 1, list št. 3 v rubrikah 109 in 206, nikakor pa ni navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, saj so istočasno v prilogah naslednje listine – izpis prometa in stanja na obeh TRR za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje za BPP, ki so del prošnje. Tožnica je v postavljenem roku 8 dni Okrožnemu sodišču v Kranju poslala dopolnitev vloge in v njej pojasnila od kod izvirajo prejeti zneski na TRR ter kdo je upravičenec in kdo zavezanec za plačilo preživnine. Dne 23. 7. 2012, torej po več kot štirih mesecih, je bila izdana nova odločba, v kateri je bilo odločeno, da je bila BPP 30. 5. 2012 neupravičeno odobrena. Sodišče ni upoštevalo 10. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) ter upoštevalo vsa dokazila, ki jih je tožeča stranka poleg izpolnjenega obrazca Bpp št. 1 priložila kot dokaz. Omejevanje možnosti dokazovanja na določene vrste dokazov je namreč poseg v ustavno odločbo o enakem varstvu pravic – 22. člen Ustave RS. Dejstvo je, da je tožeča stranka v obrazcu Bpp št. 1 kot vlagateljica nepravilno izpolnila list št. 3, v rubrikah 109 in 206, vendar pa je v prilogah, ki so sestavni del obrazca Bpp št. 1, priložila vse listine v zvezi s tem. Odločitev sodišča, da je torej tožnica navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, ni pravilna. Posledično je potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.

4. Tožena stranka je na tožbo odgovorila. Tožnica je pri Službi za BPP 12. 3. 2012 vložila prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je pri pravni zadevi navedla predlog za začetek osebnega stečaja, pri želeni vrsti, obliki in obsegu BPP pa oprostitev plačila predujmov v postopku osebnega stečaja. Prošnjo je vložila na predpisanem obrazcu Bpp št. 1, na katerem je pod materialno in kazensko odgovornostjo navedla podatke o svojem premoženjskem stanju. V obrazcu ni navedla nobenega družinskega člana, iz česar je bilo sklepati, da je tožnica samska oseba. Dne 13. 3. 2012 je bilo v stečajni pisarni Okrožnega sodišča v Kranju preverjeno, ali je tožnica že vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja in ugotovljeno, da predlog še ni bil vložen. Tožena stranka je tako po uradni dolžnosti začela postopek pridobivanja manjkajočih podatkov o dohodkovnem in premoženjskem stanju tožnice iz uradnih evidenc, po prejemu le-teh je bilo ugotovljeno, da tožnica živi v gospodinjstvu s svojim zunajzakonskim partnerjem A.A., ki ga v obrazcu Bpp št. 1 ni navedla kot družinskega člana. Iz tega razloga je bila tožnica z dopisom 23. 4. 2012 pozvana na dopolnitev svoje prošnje in opozorjena na določbe petega odstavka 20. člena ZBPP. Tožnica je odgovorila z dopisom, v katerem je med drugim navedla, da z A.A. živita v skupnem gospodinjstvu od 12. 1. 2012 dalje. Dne 29. 5. 2012 pa je tožnica Službi za BPP telefonsko sporočila, da se rok za založitev predujma izteče 30. 5. 2012, kar je bilo potrjeno s ponovno poizvedbo v stečajni pisarni Okrožnega sodišča v Kranju, opravljenem 29. 5. 2012. Istega dne je bilo ugotovljeno, da je tožnica v času trajanja postopka spremenila svoje stalno prebivališče, česar Službi za BPP ni nikoli sporočila. Z vpogledom v potrdili o prejšnjih bivališčih, oba z dne 30. 5. 2012, pa je bila potrjena navedba tožnice, da s partnerjem v skupnem gospodinjstvu živita od dne 12. 1. 2012 dalje. Tožena stranke je tako na podlagi zbranih podatkov 30. 5. 2012 izdala odločbo, s katero se tožnici v skladu z določbo prvega odstavka 36. člena ZBPP odobri nujna BPP, v obrazložitvi pa je bilo zapisano, da glede na podatke, znane na dan izdaje odločbe (tožnica je namreč v obrazcu Bpp št. 1 navedla, da nima nobenih dohodkov), tožnica ne presega finančnega in premoženjskega cenzusa za dodelitev BPP. V odločbi je bilo tožnici naloženo tudi, da v roku 8 dni od prejema odločbe pisno pojasni dodatne ugotovitve Službe za BPP, kot izhajajo iz citirane odločbe na listovni št. 98 in 99 spisa. Tožnica je pojasnilo sodišču posredovala dne 4. 6. 2012. Na podlagi vseh zbranih dokazov in pojasnil tožnice je bila 13. 7. 2012 izdana izpodbijana odločba. Tožena stranka nadalje naslovno sodišče opozarja na dejstvo, da naj bi tožnica tožbo vložila prepozno.

5. V zvezi s hitrostjo postopka tožena stranka pripominja, da 222. člen ZUP določa rok za izdajo odločbe. Če stranka vloži vlogo, ki je nepopolna in jo po pozivu dopolni, začne teči rok iz prejšnjega odstavka od dne, ko je organ prejel dopolnitev vloge (drugi odstavek). Tožnica je, kot je bilo že ugotovljeno, predložila nepopolno vlogo, saj v njej kot družinskega člana ni navedla svojega zunajzakonskega partnerja. V postopku odločanja je bilo sicer ugotovljeno, da se slednji v skladu s 23. členom ZBPP ne upošteva kot družinski član tožnice, vendar se je sodna praksa v zvezi z navajanjem podatkov že izjasnila, da je zmotno morebitno stališče, da je treba v prošnji navesti le tiste podatke, ki bi lahko vplivali na izpolnjevanje premoženjskega pogoja za dodelitev BPP (sodba Upravnega sodišča II U 353/2011). Tožnica je svojo vlogo, v kateri je kot družinskega člana navedla svojega zunajzakonskega partnerja toženi stranki po pozivu posredovala dne 9. 5. 2012. Dodatno toženka še pojasni, da se je tožnica v času teka postopka preselila, vendar toženi stranki tega ni nikoli sporočila. S podpisom na vlogi, ki jo je oddala na obrazcu Bpp št. 1 je namreč izjavila, da je seznanjena z določbo 41. člena ZBPP, ki določa, da mora v 8 dneh sporočiti dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na pravico do BPP, njeno obliko, obseg in obdobje prejemanja. Ob upoštevanju dejstva, da je tožnica dne 29. 5. 2012 Službi za BPP sporočila, da se dne 30. 5. 2012 izteče rok za založitev predujma in dejstvo, da bi pridobivanje manjkajočih odgovorov ter posledično odločanje o prošnji za tožnico lahko pomenilo izgubo pravic, je sodišče o tožničini prošnji odločilo kot o nujni prošnji za BPP. Pri tem nikakor ni šlo za spremembo zahtevka s strani sodišča, ampak je tožena stranka ravnala v skladu z zakonsko določbo. Končno tožena stranka še poudari, da je med strankama nesporno dejstvo, da je tožnica dve rubriki na obrazcu Bpp obkrožila z ne, in sicer rubriko 109 – Preživnine in 206 – Drugi občasni dohodki. Svoji prošnji je sicer res predložila izpiske iz dveh svojih transakcijskih računov, iz katerih so razvidni določeni prilivi na njen transakcijski račun, in sicer tako v USD kot v EUR, ni pa mogoče ugotoviti, iz kakšnega naslova so bili predmetni prilivi prejeti. V zvezi z nakazilom preživnine pa tudi ni bilo mogoče ugotoviti, zakaj jo je tožnica prejela, saj v svoji vlogi ni navedla nobenega morebitnega otroka, kot družinskega člana. Tožena stranka je tožnici dala možnost, da se o ugotovljenih dejstvih izjavi, kar je tožnica storila in navedla, da zneski na računu ... izvirajo iz nagrade, ki jo je prejela v obliki bančnega čeka v USD, potem pa naj bi bili ti isti zneski trikrat prikazani. Glede preživnine za sina je navedla, da ni vedela, da se le-ta nakazuje. V skladu z določilom 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Tožena stranka pripominja, da je tožnica s podpisom na obrazcu Bpp št. 1 jamčila, da so vsi v njej navedeni podatki resnični, točni in popolni. Ker je prišlo do odstopanja med izpolnjenim obrazcem in prilogami pa tožnica ni pokazala zadostne skrbnosti, ki se od stranke zahteva.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče se v celoti strinja z razlogi, ki jih organ za BPP navaja v obrazložitvi izpodbijane odločitve in z razlogi, ki jih podrobno razčlenjuje tožena stranka tudi v odgovoru na tožbo. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

8. Po prvem odstavku 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev BPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za BPP ugotovitveno določbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke.

9. Tožnica ne ugovarja ugotovitvam o nakazilih na njen transakcijski račun niti ne ugovarja nakazilu preživnine niti ugotovitvi, da teh zneskov ni navedla v obrazcu Bpp št. 1. Zatrjuje, da so iz prilog, ki jih je dodala že obrazcu št. 1, razvidni prilivi in preživnina. Tožnica ne nasprotuje ugotovitvi, da je v obrazcu za BPP resnično navedla neresnične podatke s tem, ko je v dveh rubrikah obkrožila „ne“ (rubrika o prilivih in rubrika o preživnini).

10. ZBPP daje prosilcu možnost, da v primeru, ko izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje, pridobi pravico do BPP, in sicer do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za brezplačno pravno pomoč (tretji odstavek 1. člena ZBPP). ZBPP torej omogoča prosilcem kritje stroškov pravne pomoči in stroškov sodnega postopka, dolžnost oziroma obveznost prosilca pa je, da podatke, ki so potrebni za ugotovitev ali izpolnjuje pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči, navedene po resnici. V primeru, ko mu je BPP odobrena, mora prosilec pristojni organ za BPP obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP (drugi odstavek 41. člena ZBPP).

11. Od prosilca za BPP se torej pričakuje, da v postopku tudi sam prispeva k temu, da se v času, za katerega mu je BPP odobrena in vse do dneva dokončnega obračuna stroškov, pravilno ugotovijo vse okoliščine, ki so pomembne za odobritev brezplačne pravne pomoči. Če prosilec že v prošnji za odobritev BPP teh dejstev ne navede po resnici (tožnica je dve rubriki izpolnila neresnično), ne izpolnjuje pogojev za odobritev BPP.

12. Tožničino sklicevanje na počasno delo tožene stranke ne more spremeniti bistvene ugotovitve v tej zadevi, da je tožnica na obrazcu št. 1 označila, da je brezposelna oseba in da je brez vseh prihodkov, prav tako pa je bila na pomen resničnosti podatkov opozorjena, kar potrjuje njen podpis na prošnji, kjer je vsebovano tudi opozorilo na kazensko in materialno odgovornost v primeru dajanja neresničnih podatkov.

13. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti tožbene navedbe, da tožnica ni vedela, da prejema preživnino oziroma da je prejela neko nagrado v USD, ki ji je bila nakazana na račun in je bil potem ta isti znesek trikrat prikazan. Tako je po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno in zakonito, ko je v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP z izpodbijano odločbo ugotovila, da je bila z odločbo iz 30. maja 2012 tožnici neupravičeno dodeljena nujna BPP in odločila, da tožnica v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne sme zaprositi za dodelitev BPP.

14. Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.