Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sklep I Kp 69637/2021

ECLI:SI:VSCE:2022:I.KP.69637.2021.1 Kazenski oddelek

pripor utemeljen sum podaljšanje pripora po izreku sodbe
Višje sodišče v Celju
12. maj 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ob dejstvu izrečene obsodilne sodbe, sodišče prve stopnje tudi ni podrobneje obrazlagalo na katerih dokazih temelji zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma, zato tudi pritožbena razprava, ki gre v smeri problematiziranja utemeljenosti suma, v tej fazi kazenskega postopka, ko je torej na podlagi pravnomočne obtožbe izrečena obsodilna sodba, slednja pa izrečena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, ne more biti produktivna.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ob razglasitvi sodbe zoper obtoženega A. A. podaljšalo pripor iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) do nastopa kazni, vendar najdalj do izteka kazni, izrečene v sodbi sodišča prve stopnje.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik. Ne navaja razlogov za izpodbijanje (določilo 2. točke prvega odstavka 369. člena ZKP), smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo in za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, za njegovo begosumnost in ponovitveno nevarnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Pri odločitvi o podaljšanju pripora ob izreku sodbe je sodišče izhajalo iz dejstva, da je bila obtožencu izrečena sodba, s katero je bil spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja. Takšno sodbo pa je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi sporazuma o priznanju krivde, ki ga je obtoženec sklenil z Okrožnim državnim tožilstvom v Celju. Na podlagi pravnomočne obtožbe izrečena obsodilna sodba je tako povsem zadostna podlaga za zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma. Ob dejstvu izrečene obsodilne sodbe, sodišče prve stopnje tudi ni podrobneje obrazlagalo na na katerih dokazih temelji zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma, zato tudi pritožbena razprava, ki gre v smeri problematiziranja utemeljenosti suma, v tej fazi kazenskega postopka, ko je torej na podlagi pravnomočne obtožbe izrečena obsodilna sodba, slednja pa izrečena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, ne more biti produktivna. Tako ostaja povsem brezpredmetna pritožbena polemika o pomenu biološke sledi, najdene v avtomobilu, s katerim naj bi bili prevažani migranti. Tako ni nobenega dvoma v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je moč govoriti o utemeljenem sumu storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja.

6. Povsem na mestu pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje o obtoženčevi begosumnosti in tudi o obtoženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti. V točki 8 pritožbeno izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje prepričljivo utemeljilo, zakaj šteje, da je podana resna nevarnost, da bi obtoženec pobegnil in s tem onemogočil izvedbo kazenskega postopka. Okoliščin, na katerih sodišče prve stopnje temelji ta zaključek, pritožba niti ne problematizira. Zatrjuje le, da begosumnost ni podana, ker da se je obtoženec po tem, ko naj bi storil kaznivi dejanji, vrnil v Republiko Slovenijo. Že v svojem sklepu z dne 25. 1. 2022 je pritožbeno sodišče pojasnilo kakšno težo ima dejstvo vrnitve obtoženca v Republiko Slovenijo, namreč da takrat zoper njega še ni tekel kazenski postopek, v katerem mu grozi kazen od treh do petnajst let zapora. Tako se tudi ob tej pritožbeni navedbi, ki seveda ni utemeljena, zaključek sodišča prve stopnje o obtoženčevi begosumnosti izkaže kot povsem pravilen in zakonit. 7. Nobenega dvoma pa tudi ne more biti v obtoženčevo ponovitveno nevarnost. Ta priporni razlog je sodišče prve stopnje natančno analiziralo in utemeljilo v 9. točki pritožbeno izpodbijanega sklepa. Zaključek sodišča prve stopnje o obtoženčevi ponovitveni nevarnosti ne temelji na morebitni obtoženčevi predkaznovanosti, zato je topogledna pritožbena razprava povsem brezpredmetna v tem kazenskem postopku. Sodišče prve stopnje je zanesljivo dognalo in utemeljilo na eni strani objektivne okoliščine, ki so relevantne za oceno ponovitvene nevarnosti, na drugi strani pa tudi številne subjektivne okoliščine in na tej podlagi je tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljeno zaključilo, da je na strani obtoženca podana izrazita nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je ta nevarnost tako resna in konkretna, da jo je moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom, torej s priporom. Ko tako ni nobenega dvoma v sprejemljivost utemeljitve zaključka sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti uporabljenega osebnega omejevalnega ukrepa, tudi po sodbi pritožbenega sodišča obtoženčeve begosumnosti in ponovitvene nevarnosti ni moč preprečiti z nobenim milejšim osebnim omejevalnim ukrepom.

8. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo in prepričljivo utemeljilo danost obeh pripornih razlogov, kot tudi sorazmernost in neogibno potrebnost pripora.

9. Dejstvo, da je obramba podala predlog v smislu določila sedmega odstavka 361. člena ZKP, ne more biti relevantno v postopku podaljševanja pripora ob izreku sodbe. Gre za poseben postopek, ki ga bo moč izpeljati po tem, ko se bo o tem izrecno izjavil obtoženec, ko mu bo vročena pisno izdelana sodba.

10. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da pritožbene navedbe niso utemeljene, ker pa se sodišču prve stopnje tudi ni primerila nobena od uradoma upoštevnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.

11. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia