Jedro

Čeprav pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka ni postopala pravilno, ker ni uporabljala kriterijev določenih v KP dejavnosti, ampak se je mimo njih za kriterije dogovarjala s sindikatom, je iz dokaznih zaključkov nižjih sodišč razvidno, da bi (je) tožnik postal presežni delavec tako v primeru, če se za ohranitev delovnega razmerja uporabljajo kriteriji KP dejavnosti ali kriteriji, ki jih je delodajalec mimo KP dogovoril s sindikatom. Pri tem se, ker je delovno razmerje in njegov obstoj sestavljeno iz množice različnih komponent, pojavi vprašanje vsebinske in formalne zakonitosti postopanja. To je razlog, zaradi katerega v primeru tožnika ni mogoče ugotoviti vsebinske nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ugoditi tožbenemu zahtevku, kljub temu, da kriteriji formalno niso bili uporabljeni pravilno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 10. 2004 razveljavi in da je dolžna tožena stranka pozvati tožnika nazaj na delo, z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela mešalec testenin in vodja izmene in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja za nazaj priznati vse pravice iz dela. Ugotovilo je, da je bilo delovno mesto testeninar, na katerem je bil tožnik zaposlen, zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov ukinjeno, tožniku pa je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana, ker je bil na podlagi kriterijev, ki so bili določeni skupaj s sindikati, spoznan za presežnega delavca.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je bil postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nepravilen, ker sodišče ni upoštevalo kriterijev za ohranitev zaposlitve iz kolektivne pogodbe, ampak kriterije dogovorjene s sindikatom. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

7. Revizija je revizijski razlog bistveno kršitve določb pravdnega postopka uveljavljala samo formalno, ne da bi jo vsebinsko obrazložila. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede te kršitve ni preizkušalo.

8. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

9. Po določbi prve alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Zakon določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V tretjem odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. V takem primeru mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.

10. ZDR ima posebne določbe, če gre za postopke ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev. Tako 96. člen ZDR določa izdelavo programa razreševanja presežnih delavcev, 97. člen ZDR pa določa z namenom, da doseže sporazum, posvet s sindikatom o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pri pripravi programa.

11. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožena stranka zaradi racionalizacije proizvodnje ukinila delovno mesto "testeninar" in združila v novo delovno mesto "vodjo izmene v testenih" in "testeninar". Pri kriteriju za ohranitev zaposlitve je tudi upoštevala delavce zaposlene na obeh delovnih mestih. Se je pa tožena stranka odločila za drugačno zaporedje upoštevanja kriterijev za ohranitev zaposlitve, kot jih je določala KP dejavnosti (Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo).

12. Vprašanje, ki je pomembno za odločitev je, ali lahko delodajalec kriterije za ohranitev zaposlitve na podlagi določbe 97. člena ZDR dogovori drugače, kot je določeno v kateri od veljavno sklenjenih kolektivnih pogodb.

13. Na to vprašanje je Vrhovno sodišče Republike Slovenije načelno že odgovorilo v sodbi VIII Ips 371/2006 z dne 27. 2. 2007. V njej se je, prav tako kot v obravnavani zadevi, postavilo vprašanje, ali lahko delodajalec kriterije za ohranitev delovnega mesta dogovori s sindikatom, na da bi bilo tako določeno v njegovi podjetniški kolektivni pogodbi. Zaključek sodišča je bil, da ker delodajalec "kriterijev za določitev presežnih delavcev ni uporabil v skladu s SKPgd ali panožno kolektivno pogodbo, je logična posledica tega zaključek v izpodbijani sodbi, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je dala tožena stranka tožeči stranki nezakonita in da se jo zato razveljavi".

14. Ob upoštevanju tega pravnega stališča in tam ugotovljenega dejanskega stanja, tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku dala tožena stranka, ne bi bila zakonita, kot sta to ugotavljali obe nižji sodišči, če ne bi bilo ugotovljeno drugačno dejansko stanje. Čeprav je res, da pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka ni postopala pravilno, ker ni uporabljala kriterijev določenih v KP dejavnosti, ampak se je za kriterije mimo njih dogovarjala s sindikatom, pa je iz dokaznih zaključkov nižjih sodišč razvidno, da bi (je) tožnik postal presežni delavec tako v primeru, če se za ohranitev delovnega razmerja uporabljajo kriteriji KP dejavnosti ali kriteriji, ki jih je delodajalec mimo KP dogovoril s sindikatom. Pri tem se, ker je delovno razmerje in njegov obstoj sestavljeno iz množice različnih komponent, pojavi vprašanje vsebinske in formalne zakonitosti postopanja. To je razlog, zaradi katerega v primeru tožnika ni mogoče ugotoviti vsebinske nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ugoditi tožbenemu zahtevku, kljub temu, da kriteriji formalno niso bili uporabljeni pravilno.

15. Zato je revizijsko sodišče ob uporabi določb 378. člena ZPP, revizijo zavrnilo.