Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je zahtevek tožnika zastaral.

Izrek

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja: Ali je zahtevek tožnika zastaral.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo, toženi stranki naložilo, da tožniku plača 74.510,00 EUR in mu povrne pravdne stroške. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Višje sodišče je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da od prisojenega zneska najprej plača davke in prispevke, nato pa tožeči stranki izplača neto znesek. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

3. Zoper sodbo višjega sodišča (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje) predlog za dopustitev revizije pravočasno vlaga tožena stranka. Njeno dopustitev predlaga zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih:

1.) ali je bila tožeča stranka že ob koncu prvega poslovnega leta oz. ob pripravi letnega poročila za preteklo poslovno leto lahko seznanjena z obsegom škode iz naslova poslovanja, ki ji je nastala zaradi bolniškega staleža, kot posledice prometne nezgode;

2.) ali je zahtevek tožnika zastaral. V predlogu najprej povzema med strankama nesporno dejansko stanje. Navaja, da se je leta 2009 tožnik poškodoval v prometni nesreči, za katero je bil v celoti odgovoren zavarovanec tožene stranke. Zaradi posledic nesreče je bil v bolniškem staležu do 13. 1. 2012. V tem času je trpel izgubo na zaslužku (ker kot samostojni podjetnik ni mogel opravljati svoje dejavnosti). Tožbo za plačilo te izgube pa je vložil šele 27. 3. 2014. Toženka meni, da je to prepozno. Navaja, da 3 letni (subjektivni) zastaralni rok za odškodninske terjatve teče od trenutka, ko oškodovanec izve za škodo in povzročitelja (352. člen OZ). Materialnopravno zmoten se ji zdi zaključek, da se je v konkretnem primeru tožnik z obsegom škode zaradi izgube zaslužka seznanil šele po zaključku bolniškega staleža. Meni namreč, da mu je ta škoda nastajala sukcesivno (v več zaporednih poslovnih letih), prvič pa je nastala že v letu 2009. Z njo bi se zato (ob potrebni skrbnosti) tožnik moral seznaniti najpozneje 15. 3. 2010, ko je AJPES‑u oddal računovodske izkaze za leto 2009. S tem trenutkom naj bi tudi začel teči subjektivni zastaralni rok za uveljavitev terjatve iz tega naslova. Tožbo za povračilo te škode, bi zato tožeča stranka morala vložiti do 15. 3. 2013. Ker tega ni storila meni, da je njen zahtevek zastaral. Ker je nadaljnja škoda iz tega naslova sukcesivna, pa naj bi bil zastaran tudi zahtevek za povračilo slednje.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.