Jedro

Ker tožnik lahko dostopa do vinograda po drugi poti in ga obdeluje, niso izkazane okoliščine, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe. Posebej glede na trditveno podlago bi drugačna odločitev pomenila, da se ne odloča o zavarovanju terjatve in gre že za regulacijo pravnih razmerij, o katerih pa se bo odločalo s sklepom o utemeljenosti zatrjevanega motilnega ravnanja toženca. Sodna praksa je enotna, da je treba restriktivno presojati regulacijske začasne odredbe, katerih vsebina je identična tožbenemu zahtevku in jim slediti le v primeru utemeljeno izkazane nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru toženca in razveljavilo sklep o zavarovanju z začasno odredbo P 13/2011 z dne 28. 02. 2011 in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo ter odločilo, da bo o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo odločeno s končno odločbo.

2. Tožnik izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Sodišče prve stopnje je verjelo le navedbam toženca, ni zaslišalo strank in prič ter opravilo ogleda. Dela, ki jih je opravil tožnik v vinogradu je opravil peš in ročno. Zaradi motenja tožnik do vinograda nima zagotovljenega nobenega dostopa s stroji. Če tožnik ne bo obdelal vinograda, mu bo nastala nenadomestljiva škoda. Tožnik je res navedel, da je za dostop do vinograda občasno z goseničarjem uporabljal pot, ki jo kot možno prikazuje toženec, vendar je po tej poti vozil grozdje iz vinograda, da ga je naložil na prevozno sredstvo. Tožnik raztovarja goseničarja pri vinogradu, kjer ima urejeno rampo za raztovarjanje. Goseničar je delovni stroj, s katerim se ni dovoljeno voziti po cestah, saj ni registriran, zato ga je treba v vinograd pripeljati s traktorjem in šele takrat se lahko uporablja za dela v vinogradu. Sporno drugo pot tožnik lahko uporablja le z goseničarjem in ne tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, saj je ta pot preozka, strma in nevarna. Toženec jo je za potrebe tega postopka očistil, vendar to ne spremeni njenih lastnosti, saj toženec z osebnim avtomobilom ne more dostopati do vinograda. Tožencu bi z izdajo začasne odredbe nastala minimalna škoda, tožniku pa lahko nastane nenadomestljiva škoda.

3. Toženec je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (2). Trditvena podlaga in predloženi listinski dokazi pravdnih strank so zadoščali za ugotovitev, da tožnik ni dokazal obstoja nenadomestljive škode, zato opustitev izvedbe preostalih dokazov ni vplivala na pravilnost odločitve prvega sodišča. 6. Tožnik je v trditveni podlagi zatrjeval, da je začasna odredba kot sredstvo zavarovanja potrebna, ker je toženec z motilnim ravnanjem pot zravnal z nabrežino in mu na ta način povsem onemogočil edini dostop do vinograda in njegovo obdelavo. Navedena trditvena podlaga se je izkazala kot neresnična, saj je tožnik vinograd obdelal tudi po zatrjevanem motilnem ravnanju toženca, saj se je ugotovilo, da ima tožnik dostop tudi po drugi poti, ki jo je uporabljal tudi pred motilnim dejanjem. Po tej poti lahko tožnik do vinograda dostopa z goseničarjem, ki ga uporablja tudi pri obdelavi vinograda. Okoliščina, da je toženec za potrebe postopka zavarovanja uredil navedeno pot, ni moč šteti v toženčevo škodo, kar pa v ničemer ne vpliva na presojo utemeljenost tožbenega zahtevka, ki je verjetnostno izkazan, saj ni odločilo, kdo ima lastninsko pravico na sporni poti, odločilna je le okoliščina ali je tožnik sporno pot uporabljal za dostop do vinograda, pri čemer ni relevantno, ali je morda za dostop do vinograda občasno uporabljal tudi kakšno drugo pot. 7. Ker tožnik lahko dostopa do vinograda po drugi poti in ga obdeluje (možen je dostop z goseničarjem s katerim se obdeluje vinograd, okoliščina, da ni mehanizma za raztovarjanje goseničarja ne predstavlja nenadomestljive škode), niso izkazane okoliščine, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe. Posebej glede na trditveno podlago bi drugačna odločitev pomenila, da se ne odloča o zavarovanju terjatve in gre že za regulacijo pravnih razmerij, o katerih pa se bo odločalo s sklepom o utemeljenosti zatrjevanega motilnega ravnanja toženca. Sodna praksa je enotna, da je treba restriktivno presojati regulacijske začasne odredbe, katerih vsebina je identična tožbenemu zahtevku in jim slediti le v primeru utemeljeno izkazane nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Neutemeljeno in brez ustrezne trditvene podlage tožnik tudi zatrjuje, da tožencu s predlagano začasno odredbo ne bo nastala nobena škoda oziroma bo škoda minimalna.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker prvo sodišče ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

9. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZIZ.