14. 1. 2010

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ljubljana Moste, na seji 14. januarja 2010

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Ljubljana Moste št. 2240-186/2008/1 (3E693 – 113) z dne 7. 3. 2008, je pristojna Policijska postaja Ljubljana Moste.

Obrazložitev

A.

1.Policijska postaja Ljubljana Moste je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po 234. členu v zvezi s tretjim odstavkom 38. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

2.Okrajno sodišče v Ljubljani je zadevo odstopilo v odločanje prekrškovnemu organu, saj naj bi bili izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo hitrega postopka. V sklepu je navedlo, da je za prekršek, ki naj bi ga storil obdolženi, predpisana samo globa, zato je treba prometno nesrečo obravnavati kot prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo. Iz dopisa prekrškovnega organa naj bi bilo razvidno, da druga udeleženka po prometni nesreči ni iskala zdravniške pomoči ter da telesne poškodbe niso izkazane in posledično tudi ne konkretizirane v obdolžilnem predlogu. Zato naj bi bila podana stvarna pristojnost prekrškovnega organa.

3.Policijska postaja Ljubljana Moste v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da je prekrškovni organ preveril okoliščine prometne nesreče in pri tem ocenil, da ne gre za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo. Kršitelj naj bi namreč povzročil prometno nesrečo zaradi prehitevanja kolone, kar naj bi bil eden najpogostejših vzrokov prometnih nesreč. Zato naj bi prekrškovni organ pri opisu dejanja navedel, da se obdolžilni predlog podaja v skladu z 234. členom ZVCP-1. V zahtevi tudi navaja, da bi moralo sodišče upoštevati, da je prekrškovni organ pred uvedbo postopka preveril razloge za uvedbo postopka pred sodiščem in pri tem ocenil, da so glede na naravo kršitve podani pogoji za izrek stranske sankcije v skladu z 234. členom ZVCP-1. Zato bi po njegovem mnenju sodišče moralo o prekršku razsoditi v skladu s svojimi pristojnostmi.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.Razmejitev pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči določa 52. člen ZP-1, ki je bil po domnevni storitvi prekrška spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 17/08 – v nadaljevanju ZP-1E). [1] Glede na to, da ZP-1E v prehodnih določbah ni določil, da o prekrških, storjenih do njegove uveljavitve, odločajo organi, ki so pristojni za odločanje o prekrških po dotedanjih predpisih, se spremenjeni 52. člen ZP-1 uporablja tudi za rešitev spora v tej zadevi. Po drugem odstavku navedenega člena hitri postopek ni dovoljen, kadar predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu, če je predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, proti mladoletnim storilcem prekrškov, za prekrške s področja obrambnih dolžnosti in za prekrške s področja nezdružljivosti javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo ali za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk.

6.Stvarna pristojnost za odločanje v postopku o prekršku je odvisna od odločitve, ali gre pri obdolženčevem ravnanju za prometno nesrečo, zaradi katere je treba prekršek pravno opredeliti po 234. členu ZVCP-1, ali ne. Prekrškovni organ je v obdolžilnem predlogu navedel, da naj bi obdolženec prometno nesrečo povzročil s prekrškom po tretjem odstavku 38. člena ZVCP-1 (za ta prekršek so poleg globe predpisane kazenske točke), vendar je taka pravna kvalifikacija prekrška očitno napačna.[2] Iz opisa dejanja namreč izhaja, da naj bi obdolženec prehiteval kolono vozil, ki je zaradi gostote prometa vozila z zmanjšano hitrostjo. Navedeno ravnanje pomeni kršitev pravila iz 10. točke prvega odstavka 38. člena ZVCP-1, kar pravilno ugotavlja tudi prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu. V skladu s petim odstavkom 38. člena ZVCP-1 se z globo 150 EUR kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z 10. točko prvega odstavka tega člena. Gre torej za prekršek po petem in ne po tretjem odstavku 38. člena, kot to očitno napačno navaja prekrškovni organ. V obdolžilnem predlogu je sicer navedeno, da je bila druga udeleženka telesno poškodovana (čutila je bolečino v vratu), da bo sama iskala zdravniško pomoč in da bo sodišču naknadno poslano obvestilo o telesni poškodbi. V zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti prekrškovni organ obstoja telesne poškodbe ne zatrjuje več, niti se ne opredeli do ugotovitev Okrajnega sodišča, da obvestila o telesni poškodbi ni prejelo in da telesna poškodba ni izkazana. Pravilno je torej stališče Okrajnega sodišča, da gre v obravnavanem primeru za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo.

7.Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila na podlagi 234. člena ZVCP-1, zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku pristojna Policijska postaja Ljubljana Moste.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

[1]Po domnevni storitvi prekrška je bil ZP-1 spremenjen tudi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 108/09 – ZP-1F), vendar glede na njegovo prehodno določbo o prekrških, ki so bili storjeni pred njegovo uveljavitvijo, odločajo organi, ki so bili pristojni za odločanje o prekrških do njegove uveljavitve.

[2]Glej tudi odločbo št. P-26/08 z dne 3. 12. 2009 (Uradni list RS, št. 104/09), v kateri je Ustavno sodišče zapisalo: "Pri presoji stvarne pristojnosti za odločanje, kot ene izmed procesnih predpostavk, mora sodišče v primerih, ko je pristojnost odvisna od pravne kvalifikacije prekrška, preveriti le, ali je že na prvi pogled razvidno, da niso podane okoliščine, na katere prekrškovni organ veže strožjo pravno kvalifikacijo prekrška. Pri tem se ne more spuščati v podrobno razlago norme materialnega prava, saj bi to pomenilo anticipirano odločanje o stvari. Le v takem primeru lahko govorimo o očitno napašni pravni kvalifikaciji.