Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizijsko sodišče soglaša z revizijsko trditvijo, da sodišče ob stališču, da terjatve delavcev iz naslova plač v višini, ki presegajo izplačane zajamčene plače zaradi insolventnosti izplačevalca ne ugasnejo, ne bi smelo zavrniti tožbenega zahtevka revidentk in revidenta. Zavrnitev tožbenega zahtevka ob istočasni ugotovitvi, da terjatve revidentk in revidenta niso ugasnile, predstavlja pomanjkljivost, zaradi katere sodbe ni mogoče preizkusiti, ker izrek nasprotuje obrazložitvi.
Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.
Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.
Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo zahtevkom tožnic ter tožnika in je toženima strankama naložilo, da sta jim dolžni izplačati zahtevane razlike v plačah za mesece od aprila 1992 do oktobra 1992 z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznih zneskov do plačila, obračunati in plačati pripadajoče prispevke in davke in jim povrniti odmerjene stroške postopka.
Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo pritožbama toženih strank in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zahtevke tožnic in tožnika kot neutemeljene zavrnilo.
Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča so tožeče stranke vložile pravočasno revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.
Navajale so, da je sodišče v izpodbijani sodbi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je izrek sodbe drugačen od obrazložitve, in ker je sodišču za odločitev zadoščala že navedba stranke brez izvedenih dokazov, ter zmotno uporabilo materialne predpise, ko je odločalo o pravici tožnic do plače v višini, ki jo določajo kolektivne pogodbe. Pri odločanju je uporabilo zakon, ki je pričel veljati štiri leta po vložitvi tožbe, pri tem pa ni upoštevalo, da so nekateri delavci toženih strank že uspeli s svojimi zahtevki in iztožili podobne razlike v plačah, kot jih uveljavljajo tožeče stranke. Zato so predlagale, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne pritožbo toženih strank in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.
Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.
Revizija je utemeljena.
Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Te kršitve revizijsko sodišče ni ugotovilo.
Ob reševanju revizije je revizijsko sodišče ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki jo uveljavlja revizija.
Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče prišlo do zaključka, da izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom. Revizijsko sodišče soglaša z revizijsko trditvijo, da sodišče ob stališču, da terjatve delavcev iz naslova plač v višini, ki presegajo izplačane zajamčene plače zaradi insolventnosti izplačevalca ne ugasnejo, ne bi smelo zavrniti tožbenega zahtevka revidentk in revidenta. Zavrnitev tožbenega zahtevka ob istočasni ugotovitvi, da terjatve revidentk in revidenta niso ugasnile, predstavlja pomanjkljivost, zaradi katere sodbe ni mogoče preizkusiti, ker izrek nasprotuje obrazložitvi.
Z zavrnitvijo zahtevka (sodba med drugim tudi nima razlogov o dejstvih pomembnih za odločitev), je sodišče zavrnilo zahtevke tožnic in tožnika iz naslova premalo izplačanih plač. Na podlagi take sodbe tožniki ne bi več imeli niti osnove za konverzijo teh terjatev v delnice (zakon o privatizaciji slovenskih železarn - ZPSŽ - Uradni list RS, št. 13/98). Na podlagi izpodbijane sodbe jim, zaradi zavrnitve zahtevka in ugotovitve, da nespoštovanje določb kolektivne pogodbe (62. člen kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije - Uradni list RS, št. 12/91) pri zniževanju plač za odločitev ni pomembno, ne bi mogla biti izročena potrdila iz naslova premalo izplačanih plač na podlagi kolektivne pogodbe (4. člen ZPSŽ), pri čemer bi se morala višina premalo izplačanih plač izračunati s smiselno uporabo določb uredbe o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (Uradni list RS, št. 59/93). Revizijsko sodišče ne soglaša s pravnim stališčem v izpodbijani sodbi, da je za odločitev nepomembna ugotovitev, ali je bil postopek znižanja plač po kolektivni pogodbi izpeljan po določbah kolektivne pogodbe ali ne. Postopek je kolektivna pogodba predpisala zato, da se preprečijo morebitna oškodovanja delavcev in zato nespoštovanje določil kolektivne pogobe lahko pomeni, da znižanje plač ni bilo zakonito. Je pa pri tem, v nasprotju z mnenjem sodišča v izpodbijani sodbi, za ugotovitev, ali je bilo znižanje plač zakonito, irelevantna finančna situacija organizacije, ki je lahko samo temelj za pravilno izvedbo, sicer s kolektivno pogodbo predvidenega znižanja plač.
Ker je pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP.
Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).