Jedro

Pritožnica je izrecno navedla, da ne zanika, da po prejemu poziva sodišča prve stopnje, naj predlog za taksno oprostitev dopolni, tako da sodišču v roku osem dni predloži predpisane podatke in izjave, tega ni storila. Tako je ravnala kljub temu, da je bila izrecno opozorjena na v zakonu določene posledice opustitve predložitve listin in izjav. Če vložnik ne popravi oziroma dopolni nepopolne vloge tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1). Glede na navedeno, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse, pravilna.

Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok, ki ni podaljšljiv, je pravilna tudi odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 3. 9. 2019 za podaljšanje roka za plačilo sodne takse in zavrglo predlog tožeče stranke z dne 3. 9. 2019 za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse. Tožeči stranki je naložilo, da je sodno takso za postopek s pritožbo zoper sodbo I Pg 18/2017 z dne 12. 7. 2018 dolžna plačati v 15 dneh, pri čemer ji rok za plačilo takse začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

2. Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu ugodi oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru izdalo sodbo I Pg 18/2017 z dne 12. 7. 2018 zoper katero je tožeča stranka vložila pritožbo. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki poslalo plačilni nalog, zoper katerega je ta podala ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom I Pg 18/2017 z dne 28. 11. 2018 zavrnilo. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Cpg 43/2019 z dne 2. 7. 2019 pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep o zavrnitvi ugovora potrdilo. S tem so se izpolnili pogoji za plačilo odmerjene sodne takse. Zato je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo, naj plača odmerjeno sodno takso. Tožeča stranka je vložila predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse in predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse. Pri tem je navedla le, da je njen edini dohodek pokojnina, da nima premoženja in bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno preživljanje. Ker predlog tožeče stranke za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse ni vseboval potrebnih podatkov in izjav, ki so določeni v drugem odstavku 12. člena ZST-1, je sodišče prve stopnje tožečo stranko s sklepom I Pg 18/2017 z dne 9. 9. 2019 pozvalo na dopolnitev predloga v roku 8 dni ter jo hkrati poučilo, da bo njen predlog zavrglo, če ga ne bo dopolnila. Tožeča stranka kljub opozorilu nepopolnega predloga ni dopolnila, zato ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo.

5. Pritožnica je izrecno navedla, da ne zanika, da po prejemu poziva sodišča prve stopnje, naj predlog za taksno oprostitev dopolni, tako da sodišču v roku osem dni predloži predpisane podatke in izjave, tega ni storila. Tako je ravnala kljub temu, da je bila izrecno opozorjena na v zakonu določene posledice opustitve predložitve listin in izjav. Če vložnik ne popravi oziroma dopolni nepopolne vloge tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1). Glede na navedeno, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse, pravilna. Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok, ki ni podaljšljiv, je pravilna tudi odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.

6. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi s taksno oprostitvijo upoštevati, da je vrednost spornega predmeta (70.000,00 EUR), povsem nesorazmerna s pravnim interesom, ki ga zasleduje tožnik in naj bi s tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo plačilo sodne takse od te vrednosti spora, nato pa ji je odklonilo možnost oprostitve ali obročnega plačila takse, bilo poseženo v ustavno pravico tožeče stranke do sodnega varstva. Sodišče prve stopnje bi bilo dolžno predlog za taksno oprostitev vsebinsko obravnavati le, če bi ga tožeča stranka pravočasno in ustrezno dopolnila. Ker tožeča stranka predloga za taksne olajšave ni pravočasno dopolnila, je sama ustvarila položaj, ki je onemogočil vsebinsko obravnavanje njene vloge. O vrednosti spornega predmeta pa je bilo v obravnavanem primeru tudi že pravnomočno odločeno s sklepom I Pg 18/2017 z dne 28. 11. 2018 v zvezi s sklepom VSL I Cpg 43/2019 z dne 2. 7. 2019. 7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu sklepa ni zasledilo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama nosi svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).