Jedro

Izvršilni postopek je sodni postopek, katerega cilj je (prisilna) uveljavitev upnikove terjatve zaradi tega, ker dolžnik obveznosti prostovoljno noče izpolniti. Zato mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti tudi stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

Potrebni so torej le stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka. Zahteva, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče po drugem odstavku 38.c člena ZIZ opredeljuje razmerje izvršitelja v odnosu do upnika in utegne biti z upnikovega vidika za potek postopka koristna, vendar pa je ni mogoče opredeliti kot potrebno za upnikov končni uspeh v postopku , saj bi izvršba tekla naprej tudi, če zahteva ne bi bila vložena. Zaradi tega stroškov sestave taksnega ugovora zoper plačilni nalog ne bi bilo pravično naložiti v plačilo dolžniku, temveč jih je dolžan kriti upnik sam.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru upnika, razveljavilo plačilni nalog za plačilo sodne takse I 4/2007 z dne 4. 7. 2013 (I. točka izreka) in zavrnilo zahtevo upnika za povrnitev stroškov za ugovor (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovni del odločitve (II. točka izreka) se je po pooblaščencu pravočasno pritožil upnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov ugovora ne dosega obrazložitvene maksime, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Stroški taksnega ugovora so bili v predmetni zadevi potrebni, saj bi se sicer, v kolikor upnik ne bi ugovarjal, štelo, da je zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, umaknil. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne ureja položaja, ko sodišče pomotoma izda taksni poziv. Vendar je stranka prisiljena reagirati zaradi varovanja svojih interesov, zato ji stroški takšne reakcije gredo, če takšno aktivnost materialni predpis šteje kot priznan strošek, in če je bila reakcija zaradi varovanja njenih interesov potrebna. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v II. točki izreka spremeni tako, da dolžnici naloži v plačilo ugovorne stroške upnika. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je upnik vložil zahtevo, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče. Sodišče prve stopnje je upniku poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse I 4/2007 z dne 4. 7. 2013 in zahtevo, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče, taksiralo po tar. št. 4017 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 30,00 EUR. Zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse je upnik vložil ugovor in zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi s taksnim ugovorom. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnikovemu ugovoru zoper plačilni nalog ugodilo in plačilni nalog razveljavilo, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v zvezi z ugovorom pa je zavrnilo. Zoper odločitev o zavrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog, je upnik vložil pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi upnikovega stroškovnega predloga je pravilna, zadostna je tudi njena obrazložitev.

7. Izvršilni postopek je sodni postopek, katerega cilj je (prisilna) uveljavitev upnikove terjatve zaradi tega, ker dolžnik obveznosti prostovoljno noče izpolniti. Zato mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti tudi stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). To pa ne pomeni, da je upnik upravičen do povrnitve vseh stroškov, ki so upniku nastali v izvršilnem postopku, marveč je upravičen le do povračila potrebnih stroškov.(1) Potrebni so torej le stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka. Zahteva, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče po drugem odstavku 38.c člena ZIZ opredeljuje razmerje izvršitelja v odnosu do upnika in utegne biti z upnikovega vidika za potek postopka koristna, vendar pa je ni mogoče opredeliti kot potrebno za upnikov končni uspeh v postopku , saj bi izvršba tekla naprej tudi, če zahteva ne bi bila vložena. Zaradi tega stroškov sestave taksnega ugovora zoper plačilni nalog ne bi bilo pravično naložiti v plačilo dolžniku, temveč jih je dolžan kriti upnik sam.

8. Samo dejstvo, da je upnik s taksnim ugovorom uspel doseči razveljavitev plačilnega naloga, upniku še ne daje pravice do povračila stroškov navedenega ugovora.

9. V pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika v izpodbijanem delu kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Glede na spremenjen naziv upnika, bo moralo sodišče o tem v nadaljevanju sprejeti ustrezno odločitev.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Upnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1) : Ker zakon ne določa, kateri stroški so potrebni za izvršbo, mora sodišče v vsakem primeru ta pravni standard zapolniti. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Stranka mora v skladu z načelom vestnosti in poštenja obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov, preostale stroške pa krije sama.