Jedro

Tožnica je (pretežno) opravljala dela na delovnem mestu pomožna delavka skladno s pogodbo o zaposlitvi in le občasno na delovnem mestu pomočnik strojevodje rol avtomata, zato ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zato nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 24. 4. 2012, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 26. 4. 2012, nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka) ter da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 3. 2006 z dodatkom št. 1 z dne 28. 7. 2008 in aneksom z dne 1. 12. 2009 (II. točka izreka). Razsodilo je, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo na delovno mesto, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 3. 2006 z dodatkom št. 1 z dne 28. 7. 2008 in aneksom z dne 1. 12. 2009, jo prijaviti v obvezna socialna zavarovanja, ji za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter ji obračunati plače v višini minimalne bruto plače, zmanjšane za bruto zneske plač, ki jih je tožnica za obdobje od 15. 10. 2012 do 23. 12. 2012 prejela pri delodajalcu A. d.d., PC B., in bruto zneske denarnih nadomestil iz naslova brezposelnosti, ji obračunati druge prejemke iz delovnega razmerja kot da bi delala, od bruto zneskov plač in drugih prejemkov odvesti vse predpisane davke in prispevke, tožnici pa izplačati neto zneske prejemkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega prejemka, to je od 18. dneva v mesecu od neto mesečne plače za pretekli mesec dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati pravdne stroške tožnice v znesku 684,15 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do dneva plačila (IV. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Sodišče ni uporabilo določbe 8. člena ZPP oziroma je ni uporabilo pravilno in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, zagrešilo pa je tudi bistvene kršitve določb postopka po 14. in 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek sodbe je nerazumljiv, saj nasprotuje razlogom sodbe. Sodišče je obstoj ekonomskih razlogov pri toženi stranki ugotovilo in jim je pritrdilo. Sodišče je v celoti sprejelo izpoved direktorja PE C. D.D. o tem, da so ekonomski razlogi terjali spremembo števila zaposlenih. Kljub temu pa je sodišče zaključilo, da je odpoved pogodbe nezakonita, ker naj bi tožnica imela pogodbo za delovno mesto pomožna delavka, ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata pa za odpoved ni predstavljala utemeljenega razloga. Tak zaključek je v nasprotju z izvedenimi dokazi in s stališčem sodišča o tem, katere izpovedbe sprejema. Tožena stranka je že v odpovedi navedla, da je pristopila k racionalizaciji poslovanja zaradi ekonomskih razlogov. Tožena stranka je dokazala, da ji je najbolj upadlo delo na rol avtomatu, zato je postalo presežno delo delavca na tem avtomatu. Tožnica pa je bila najšibkejša v smislu možnosti za njeno prerazporeditev na drugo delovno mesto, ko dela na rol avtomatu ni ali ta ne dela. Napačen je zaključek sodišča, da tožena stranka ni ugotavljala, zakaj je potrebno pogodbo odpovedati ravno tožnici. D.D. je povedal, da na rol avtomatu še vedno dela 4-5 ljudi, a avtomat ne obratuje ves čas, zato delavci opravljajo drugo delo, kjer pa dela za tožnico ni bilo oziroma je bila prav ona najšibkejša glede takega razporejanja. D.D. je poslovanje PE C. najbolj znano, medtem ko sta E.E. in F.F. le operativa na področju kadrov, zato ne poznata vseh razlogov za naloge, ki so jima naložene. Obveznost delodajalca, da delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi je podana, če ima delodajalec na voljo prosto ustrezno delovno mesto, če izkazuje potrebo po zaposlitvi na tem delovnem mestu in če je delavec za to delovno mesto zdravstveno sposoben. Pri toženi stranki prostega in ustreznega delovnega mesta ni bilo, tožena stranka pa tudi ni imela potrebe po zaposlitvi, saj ni na novo zaposlovala. Tožena stranka v pritožbi še navaja, da dokazna ocena v izpodbijani sodbi ne podpira izreka sodbe in je posledica neupoštevanja določbe 8. člena ZPP. Argumentacija proste dokazne ocene je vsebinsko neprepričljiva. Sodišče je odločilo tudi mimo okoliščin, ki po 118. členu ZDR-1 onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med tožnico in toženo stranko. Tožnica je v točki VI svoje vloge z dne 4. 12. 2012 in kasneje v vlogi z dne 17. 6. 2013 navedla, da ne želi nadaljevanja delovnega razmerja pri toženi stranki, kar bi sodišče moralo upoštevati. Tudi, če je tožnica to opredelila kot podredni zahtevek, ne gre za odločanje o podrednem zahtevku v smislu 3. odstavka 182. člena ZPP. Izpodbijana sodba toženo stranko sili k reintegraciji tožnice na delovno mesto, ki ne obstaja več.

Tožnica je v odgovoru na tožbo izpostavila, da poslovni razlog pomeni, da na določenem delovnem mestu preneha potreba po delu. Sodišče je ugotovilo, da ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa drugega odpovednega razloga ni zatrjevala ali izkazala. Pri toženi stranki ni prenehala potreba po opravljanju dela na delovnem mestu pomožna delavka, kar je sodišče obsežno obrazložilo. Tožnica je delo opravljala na rol avtomatu le v manjši meri, zato delo tožnice še obstoji, saj se je delo zmanjšalo na rol avtomatu. Zato ni podan razlog za odpoved in je izrek skladen z obrazložitvijo. Prav tako ni podana kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ni nasprotja med razlogi sodbe in izvedenimi dokazi. Tožena stranka napačno uporabi izraz ekonomski razlog, saj razloge za pritožbo utemeljuje na slabem finančnem stanju. Sodišče je ugotovilo, da delovno mesto pomožna delavka ni bilo ukinjeno, zato se obseg dela na tem delovnem mestu ni zmanjšal. Tožnica je delo opravljala v različnih oddelkih tožene stranke, zato zmanjšanje naročil na enem oddelku ne govori o zmanjšanju obsega tožničinega dela. Nedopustna pritožbena novota so navedbe tožene stranke, da dela za tožnico na drugih oddelkih ni bilo, saj je tožnica delo na različnih oddelkih ves čas opravljala. Potreba na delovnem mestu pomožni delavec se ni zmanjšala, saj je D.D. povedal, da je pomožni delavec še vedno zaposlen tudi na oddelku rol avtomata. Odpoved pogodbe tožnici je bila diskriminatoren ukrep. Tožena stranka tudi ni znala pojasniti števila novih delavcev oziroma so si bile izpovedi prič, predlaganih iz njene strani, nasprotujoče. V predmetnem postopku je na toženi stranki breme, da dokaže obstoj utemeljenega razloga za odpoved. Tožena stranka pa pomanjkljive trditvene in dokazne podlage ne more nadomestiti v morebitnem novem postopku. Tožnica je sicer res navedla, da ne želi nadaljevati delovnega razmerja pri toženi stranki, ker je imela v tistem času sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Kasneje je na naroku 20. 6. 2013 tožnica zahtevala reintegracijo, in šele podredno odškodnino po 118. členu ZDR. Napačne so tudi navedbe tožene stranke, da delovno mesto tožnice ne obstaja več, saj njeno delovno mesto ni bilo ukinjeno.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek sodbe je popolnoma razumljiv, sodba je jasno obrazložena, razlogi sodbe pa niso v nasprotju sami s seboj. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je pravilno povzelo vse izvedene dokaze. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je bila toženi stranki glede vseh odločilnih dejstev dana možnost izjave in sodelovanja v postopku. Pravilnost odločitve sodišča prve stopnje pa pritožbeno sodišče presoja v okviru preizkusa uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 24. 4. 2012. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da razlog, naveden v odpovedi (ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata) ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, tožena stranka pa ni izpolnila niti obveznosti iz 3. odstavka 88. člena ZDR. Ugotovilo je, da je izpodbijana odpoved nezakonita, zato je tožbenemu zahtevku na reparacijo in reintegracijo v celoti ugodilo. Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznimi zaključki in obrazložitvijo sodišča prve stopnje, glede na pritožbene navedbe pa le še dodaja: Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu s prvo alinejo 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 – 103/2008). Poslovni razlog pomeni prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko skladno z drugim členom 88. odstavka ZDR delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, pri čemer je pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga, vprašanje, ali je dokazan utemeljen odpovedni razlog, v prvi vrsti dejansko in šele nato pravno vprašanje. Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. odstavka 88. člena ZDR v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZDR dokazati predvsem, da je zatrjevani razlog utemeljen.

Nepravilna je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj ekonomskih razlogov pri toženi stranki, ker je v celoti sprejelo izpoved direktorja PE C. D.D.. Iz odpovedi z dne 24. 4. 2012 izhaja, da je tožena stranka zaradi zagotavljanja konkurenčnosti poslovanja pristopila k racionalizaciji poslovanja ob upoštevanju ekonomskih razlogov in s tem zmanjševanju števila zaposlenih in stroškov dela, posledično pa je prenehala potreba po delovnem mestu tožnice. V uvodu izpodbijane odpovedi je tožena stranka navedla, da pogodbo o zaposlitvi odpoveduje tožnici, ki je zaposlena na delovnem mestu pomočnik strojevodje rol avtomata. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil razlog za odpoved tožnici ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka drugega odpovednega razloga niti ni zatrjevala oziroma dokazovala.

O tem, kaj je bilo podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, je sodišče zaslišalo tudi direktorja toženčeve poslovne enote C. D.D., E.E. in F.F.. D.D., je izpovedal, da je bil padec naročil na rol avtomatu največji, zato se je odločil, da bodo na tem stroju število izvajalcev zmanjšali tako, da so delovno mesto pomočnik strojevodje rol avtomata ukinili. Na tem avtomatu še vedno dela štiri do pet delavcev, ki takrat, ko avtomat ne dela, delajo na drugih delovnih mestih. Tudi iz izpovedbe F.F. izhaja, da zaposleni, ki so prej delali polni delovni čas na rol avtomatu, sedaj na tem avtomatu nimajo več dela za 8 ur, zato preostali čas delajo na drugih delih.

Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo vsebino pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 3. 2006 ter dodatka št. 1 z dne 28. 7. 2008, iz katerih izhaja, da je imela tožnica na dan odpovedi sklenjeno pogodbo za delovno mesto pomožna delavka, medtem ko dodatek št. 1 predstavlja le podlago za tožničino začasno opravljanje del na delovnem mestu pomočnik strojevodje rol avtomata. Pravilno je stališče, da se s tem dodatkom tožničino delovno mesto ni spremenilo, za kar bi bilo potrebno skladno z 2. odstavkom 47. člena ZDR skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi, da je tožnica dejansko opravljala dela delovnega mesta po svoji pogodbi o zaposlitvi, utemeljeno oprlo tudi na podatke iz plačilnih list, iz katerih izhaja, da je tožnica do prenehanja delovnega razmerja prejemala minimalno plačo. Delovno mesto pomožna delavka je bilo namreč razvrščeno v I. tarifni razred, delovno mesto pomočnik strojevodje rol avtomata pa v IV. tarifni razred.

Glede na to, da je tožnica (pretežno) opravljala dela na delovnem mestu pomožna delavka skladno s pogodbo o zaposlitvi in le občasno na delovnem mestu pomočnik strojevodje rol avtomata, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Izpodbijana odpoved je zato nezakonita že iz tega razloga, zato ni potrebno preverjanje, ali je tožena stranka izpolnila obveznost iz 3. odstavka 88. člena ZDR.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku na reparacijo in reintegracijo, kar je tožnica postavila kot primarni zahtevek. Tožnica je tekom pravde res postavila tudi podredni zahtevek na odločitev po 118. členu ZDR, saj se je z dnem 15. 10. 2012 zaposlila pri drugem delodajalcu. Na naroku dne 20. 6. 2013 pa je tožnica povedala, da ji je pogodba za določen čas pri drugem delodajalcu dne 23. 12. 2012 prenehala, zato vztraja (tudi) pri primarnem zahtevku na reintegracijo pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločalo o primarnem zahtevku, kateremu je ugodilo, zato ni bilo potrebno odločanje še o podrednem zahtevku. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje odločalo mimo okoliščin, ki po 118. členu ZDR-1 onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. V konkretnem primeru se namreč uporablja ZDR, ki je veljal v času podaje izpodbijane odpovedi. Neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba, da izpodbijana sodba sili tožena stranko k reintegraciji tožnice na delovno mesto, ki ne obstaja več. Iz izpovedi zaslišanih prič ter sistemizacije tožene stranke namreč izhaja, da delovno mesto pomožna delavka še vedno obstaja, zato je reintegracija tožnice možna in izvršljiva.

Ker je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker ta ni bistveno pripomogel k reševanju pritožbe (1. odstavek 155. člena ZPP). Tožena stranka stroškov ni priglasila.