Jedro

Pritožbi ni moč pritrditi, da je sklep z dne 7. 10. 2020, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku zoper obsojenega za izterjavo denarne kazni nezakonit, ker bi ga naj izdala strokovna sodelavka, ki takih pooblastil nima in ker bi naj bilo napačno sklenjeno, da se izvršilni postopek zoper pritožnika, ne uvede (list. št. 402). 54. člen Zakona o spremembah Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS-M) določa v prvem odstavku, da imajo sodišča strokovne sodelavce, ki opravljalo delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki. Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave, ter opravljajo druga dela po odredbi sodnika (drugi odstavek 54. člena ZS-M). 53. a člen tega zakona pa v drugem odstavku določa, da samostojni pomočniki in višji sodni pomočniki med drugim vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev. Strokovna sodelavka Z,. G. je za to smela samostojno izdati omenjeni sklep, ki je že pravnomočen, da se izvršilni postopek zoper obsojenega J. J. za izterjavo denarne kazni, naloženi s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 45085/2014 z dne 18. 5. 2015, ne uvede. V točki 3 obrazložitve tega sklepa pa je tudi obširno obrazložila razloge, zakaj izvršilnega postopka sodišče ni uvedlo.

Izrek

I. Pritožba obsojenega J. J. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojeni J. J. je dolžan plačati sodno takso v znesku 510,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se denarna kazen v višini 20 dnevnih zneskov z določeno vrednostjo dnevnega zneska 50,00 EUR, kar znese 1.000,00 EUR, katera je bila obsojenemu J. J. izrečena s sodbo tukajšnjega sodišča I K 45085/2014 z dne 18. 5. 2014 (pravilno 18. 5. 2015) izvrši tako, da se obsojenemu za vsaka dva začeta dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, skupno se mu torej določi 10 dni zapora.

2. Proti taki sodbi se je pritožil obsojeni J. J. zaradi „zmotne uporabe materialnega prava“ (torej zaradi kršitve kazenskega zakona) in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da po izvedeni obravnavi izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma jo spremeni ob upoštevanju popolno ugotovljenega dejanskega stanja.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče o pritožbi obsojenega ni odločilo po opravi obravnave, ampak na seji. Po prvem odstavku 380. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP-O), ki se je začel uporabljati dne 13. 5. 2021, se pred sodiščem druge stopnje opravi obravnava, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ponoviti že prej izvedene dokaze ali izvesti nove dokaze. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje o tem, ali je denarna kazen neizterljiva pravilno in popolno ugotovilo in jo zato upravičeno obsojenemu spremenilo v kazen zapora.

5. Prav ima pritožba, da sodišče prve stopnje sodbe s katero je pritožnika spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje po drugem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo denarno kazen 20 dnevnih zneskov, ni izdalo 18. 5. 2014. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da jo je izdalo 18. 5. 2015. Vendar pa taka očitna pisna pomota v izreku sedaj izpodbijane sodbe z dne 7. 12. 2020 ni take narave, da bi bistveno vplivala na sicer pravilno izrečeno sodbo, kar izhaja sicer že iz njene obrazložitve, ko sodišče prve stopnje že v prvem stavku 1. točke obrazložitve zapiše pravilen datum, to je 18. 5. 2015. Tako ni moč pritrditi pritožbi, da je izrečena sodba v nasprotju s temeljnim načelom 2. člena KZ-1, ki določa, da nikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga kazenska sankcija za dejanje, ki ga zakon ni določil za kaznivo dejanje, še preden je bilo storjeno. Kazenskega zakona sodišče prve stopnje zato v nakazani smeri ni kršilo.

6. Pritožbi ni moč pritrditi, da je sklep z dne 7. 10. 2020, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku zoper obsojenega za izterjavo denarne kazni nezakonit, ker bi ga naj izdala strokovna sodelavka, ki takih pooblastil nima in ker bi naj bilo napačno sklenjeno, da se izvršilni postopek zoper pritožnika, ne uvede (list. št. 402). 54. člen Zakona o spremembah Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS-M) določa v prvem odstavku, da imajo sodišča strokovne sodelavce, ki opravljalo delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki. Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave, ter opravljajo druga dela po odredbi sodnika (drugi odstavek 54. člena ZS-M). 53. a člen tega zakona pa v drugem odstavku določa, da samostojni pomočniki in višji sodni pomočniki med drugim vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev. Strokovna sodelavka Z. G. je za to smela samostojno izdati omenjeni sklep, ki je že pravnomočen, da se izvršilni postopek zoper obsojenega J. J. za izterjavo denarne kazni, naloženi s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 45085/2014 z dne 18. 5. 2015, ne uvede. V točki 3 obrazložitve tega sklepa pa je tudi obširno obrazložila razloge, zakaj izvršilnega postopka sodišče ni uvedlo.

7. Sodišče prve stopnje pa je v točki 4 izpodbijane sodbe obrazložilo katera sredstva izvršbe je predlagalo, v točki 5 pa, katere poizvedbe je opravilo in do kakšnih ugotovitev je prišlo. Iz tega dela obrazložitve izhaja bistvena okoliščina na podlagi katere je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno razsodilo, da se izrečena denarna kazen izvrši tako, da se obsojenemu za začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, skupno torej določi 10 dni zapora. To je upravičeno storilo zato, ker se denarna kazen ni dala niti prisilno izterjati (87. člen KZ-1). Zato ni moč pritrditi pritožbi ko navaja, da bi sodišče lahko izvršbo opravilo na premičnine kot sredstvo izvršbe, ki bi jih naj obsojeni ponujal in da bi sodišče zato moralo najprej izvesti postopek in šele na podlagi neuspešno izvedenega rubeža postopek ustaviti. Pritožnik namreč povsem spregleda, da je sodišče že v sklepu z dne 7. 10. 2020 obširno obrazložilo, zakaj ni uvedlo izvršilnega postopka zoper dolžnika J. J., v točki 7 izpodbijane sodbe pa je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je bila denarna kazen neizterljiva.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obsojenega odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (člen 391. ZKP).

9. Izrek o plačilu sodne takse je posledica okoliščine, da obsojeni s pritožbo ni uspel. Sodno takso je pritožbeno sodišče odmerilo ob upoštevanju trajanja in zahtevnosti postopka ter obsojenčevih premoženjskih razmer po tar. št. 7112 (znesek takse za izrek denarne kazni do 32 dnevnih zneskov - 340,00 EUR) in 7122 (zavrnitev pritožbe - količnik 1,5) ter ob uporabi Opombe 7.1:a) in b) Taksne tarife.